O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Nedopustno v Sloveniji


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.

    Prispevek o »Roksandiću« sta objavila tudi Tv Slovenija in Direkt

    V četrtek 13.4.2006, je RTV Slovenija na svojem drugem programu, v oddaji Študentska objavila prispevek na temo Roksandić. Prispevek je bil v oddaji na prvem mestu, kljub temu, pa je TV Slovenija uporabila le manjši del posnetega materiala. Pri izjavi našega predstavnika je bil izrezan naslov strani www.hervardi.com, ki jo je predstavnik omenil, kot spletno stran, na katero smo prejeli anonimne pritožbe študentov. Skrajšana je bila tudi njegova precej obširnejša izjava, tako da je bila objavljena le tretjina celotne izjave. Pravi biser, je bila izjava neke profesorice na PEF, ki je dejala, da vidi predavanja v hrvaščini kot nekaj pozitivnega, saj se bo morda kdo izmed študentov zaradi tega celo odločil študirati hrvaščino. Dekanat je poskušal opravičiti nedopustno početje z navedbami, da sta dve tretjini študentov le izbrali hrvaščino izmed tujih jezikov. Kaj takšnega je seveda sramota prav za PEF! Kaže namreč to, da PEF dejansko ni sposoben zagotoviti študentom predavanj v slovenščini, kar je nesprejemljivo! Hkrati pa kaže tudi na to, da nekateri študentje očitno ne obvladajo niti angleščine, ki se jo učijo kot tuj jezik. Seveda je dejstvo, da je ena tretjina študentov zavrnila hrvaška predavanja več kot zadosten razlog, da PEF študentom omogoči slovenska predavanja. Ali pa bo morda Roksandić raje predaval v dveh tujih jezikih?

    V soboto, 15.04.2006, je primer Roksandić objavil tudi tabloid Direkt. Že na prvi strani je v napovedi priložen znak našega društva Črni panter in napis Hervardi. Prispevek Direkta je dokaj korekten, napačna je le trditev, da smo člani društva Hervardi animirali poslanca Zmaga Jelinčiča, za postavitev poslanskega vprašanja v parlamentu. To nikakor ne drži, temveč je Zmago Jelinčič pisal nam in nas prosil ali lahko uporabi naše gradivo na spletni strani, za postavitev poslanskega vprašanja, o čemer smo že poročali. Nekoliko čudna je tudi navedba novinarke Direkta, da je društvo Hervardi »srhljivo«, kar pa niti ni preveč napačno, če se beseda srhljivo, v smislu občutka nanaša na tiste, ki v službi tujih interesov in na njihovih plačilnih listah zlonamerno škodijo Sloveniji in slovenskemu narodu. V tem primeru smo tudi mi zadovoljni, če jih ob imenu Hervardi spreleti »srhljiv občutek«!

    Objavljamo celoten prispevek iz Direkta:

    Elektronska izdaja se nahaja na http://www.direkt.si

    In tiskana izdaja:








    Nadaljevanje primera Roksandić

    V zvezi s primerom Roksandić na PEF Maribor, smo v ponedeljek, 3.4.2006, prejeli elektronsko pismo novinarja TV Slovenija g. Andreja Geržine, ki ga objavljamo v celoti:

    Spoštovani!

    Sem Andrej Geržina, novinar na RTV SLO in svoj del poslanstva opravljam za oddajo Študentska, ki je na sporedu vsak četrtek na SLO 2. Oddaja govori o študentih, njihovih problemih, dotika pa se tudi zabave. S prispevki želimo študentsko javnost informirat o njihovih pravicah in dolžnostih. Tema, ki je povezana s profesorjem Roksandićem je očitno vzbudila velik odziv pri medijih in seveda tudi v naši redakciji. Jutri (ponedeljek 3.4.2006, bom opravil razgovor z prodekanom Univerze v Mariboru in dekanom Pedagoške fakultete Maribor), ker pa ste pobudo za razrešitev problema podali vi in ker ste o problemu prvi poročali, vas prosim, za sogovornika, ki bi bil pripravljen povedati par besed o nastali situaciji.

    Andrej Geržina

    Istega dne smo poslali svojega predstavnika, da je odgovoril na vprašanja novinarja Geržine v zvezi s primerom Roksandić. Posneto bo predstavljeno v četrtek, 6.4.2006, na programu TV Slovenija 2, v oddaji Študentska ob 16.50 uri. Vabimo vas, da si oddajo ogledate.

    V povezavi s primerom Roksandić na PEF v Mariboru, smo prejeli še nekaj obvestil o podobnem dogajanju na drugih fakultetah. Tudi tam bi naj predavali profesorji v hrvaškem jeziku, kot da je to nekaj povsem samoumevnega. Informacije bomo seveda preverili, nato pa o tem tudi poročali. V kolikor poznate kakšen takšen, oziroma podoben primer, nas o tem obvestite in nam olajšajte zbiranje informacij.

    Izmed članov Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pri Državnem zboru Republike Slovenije, nam je do danes (5.4.2006) odpisal le poslanec dr. Mitja Slavinec (LDS, izvoljen v okraju Murska Sobota), ki je zapisal: »Zahvaljujem se vam za vašo pošto. Zadevo bom preveril in vas o tem obvestil«.

    Pisal nam je tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti in nas prosil, če lahko uporabi naše gradivo, da v zvezi s primerom Roksandić postavi poslansko vprašanje v Državnem zboru. Vsekakor smo s tem soglašali.

    Vse do danes pa nismo prejeli prav nobenega odgovora iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je pristojni resor za obravnavo te tematike. Pred 14. dnevi smo pisali predstavnikom tega ministrstva, med njimi ministru dr. Juretu Zupanu, sekretarju dr. Janezu Možini, vodji kabineta Idi Praček, predsedniku direktorata dr. Zvonku Bergantu in še nekaterim. Kot zgleda, jih pereča problematika na naših fakultetah ne zanima, kar je precej čudno, glede na službo katero omenjeni opravljajo.




    Člani odbora DZ za visoko šolstvo obveščeni o primeru Roksandić

    Poslan jim je bil dopis, katerega lahko preberete tukaj!




    TISKOVNA KONFERENCA

    V četrtek, 30.03.2006, smo člani društva Hervardi sklicali tiskovno konferenco na temo »Primer Roksandić na PEF Maribor«. Vabila na tiskovno konferenco smo poslali naslednjim slovenskim medijem: STA (Slovenska Tiskovna Agencija), televizijam TV Slovenija, POP TV, Tele M, NET TV, RTS, TV 3, Moj TV, oddaja Studio City na TV Slovenija, radiem Radio City, Radio Maribor, Radio Slovenija, Radio Center, Radio Net, Val 202, dnevnikom Večer, Delo, Dnevnik, Slovenske novice, Direkt, Primorske novice, Dolenjski list, Ljubljanske novice, tednikom Žurnal, Dobro jutro, Mladina, 7 Dni in Mag. Skupno je bilo na vse omenjene medije poslanih 53 vabil. Prvič štiri dni pred tiskovno konferenco in drugič dan pred njo.

    STA in dnevnik Večer sta po telefonu opravičila svojo neudeležbo in hkrati prosila, da jim po elektronski pošti posredujemo gradivo, ki se nanaša na tiskovno konferenco. To smo tudi nemudoma storili in omenjeno gradivo poslali novinarjema Martinu Kerinu (STA) in Petri Zemljič (Večer). Sklicane tiskovne konference so se udeležili TV Slovenija, Radio City in Radio Maribor ter fotoreporter za katerega ne vemo, kateremu mediju je pripadal. Oba omenjena radia sta o »primeru Roksandić« zelo korektno poročala, prispevka TV Slovenija pa žal še nismo zasledili, čeprav so posebej posneli tudi dve izjavi naših članov o tej tematiki.

    Ostalim medijem, ki se tiskovne konference niso udeležili, smo istega dne poslali elektronsko pošto, z gradivom o omenjenem primeru, tako da so celotno našo informacijo prejeli in bi lahko na podlagi nje prav tako objektivno poročali državljanom Slovenije. Upamo, da bodo slovenski mediji kljub vsemu objavili informacijo o nesprejemljivem dogajanju na Pedagoški fakulteti v Mariboru in o kršitvah človekovih pravic, saj v številnih drugih primerih zelo vneto zagovarjajo prav spoštovanje standardov na področju človekovih pravic. V kolikor tega ne bodo storili, bomo prisiljeni razmišljati v smer, da slovenski mediji v večini skrbijo le za človekove pravice tistih, ki so se k nam priselili od drugod, človekove pravice domačega prebivalstva pa jih niti malo ne zanimajo. Mar to ne diši po diskriminaciji?!!!

    Večerova novinarka Petra Zemljič, ki se ni imela časa udeležiti tiskovne konference našega društva in smo ji zato poslali gradivo po elektronski pošti, je objavila na to temo članek, ki ga objavljamo v celoti spodaj:

    VEČER - Svetozarevska 14, 2504 Maribor, SLOVENIA - tel. h.c. 02 / 23 53 500 - e-mail: pc@vecer.com Datum: Petek, 31. Marec 2006 - Stran: KULTURA
    Društvo, ki javno opozarja na predavanja v neslovenskem jeziku
    Predavanja v tujem jeziku so dovoljena
    Posamezni študenti naj bi se anonimno obrnili na društvo Hervardi, medtem ko na Pedagoški fakulteti Maribor zoper hrvaškega predavatelja ni bilo pripomb

    Društvo Hervardi na čelu s predsednikom Renatom Senekovičem je včeraj javno opozorilo na pritožbe posameznih študentov Pedagoške fakultete (PeF) Univerze v Mariboru, češ da predavanja pri predmetu Zgodovina vzhodne in jugovzhodne Evrope potekajo v hrvaškem jeziku, ki ga večina študentov - anonimne pritožbe naj bi imeli le v društvu - ne razume.

    Na oddelku za zgodovino PeF odgovarjajo, da se študenti na predmet in na predavatelja, to je dr. Drago Roksandić iz zagrebške Filozofske fakultete, na fakulteti niso pritoževali. Profesorja Draga Roksandića so poprosili za pomoč pri izvedbi predavanj, potem ko jih je odpovedala dr. Maria Waukonig z dunajske univerze, ker je medtem postala prodekanica. V študijskem letu 2003/04 je predmet predaval dr. Vasko Simoniti, ki je nato postal minister in je predavanja moral odpovedati. Bili so pred zelo težko situacijo, ker v Sloveniji ni ustrezno habilitiranega profesorja, študijski proces pa so morali izpeljati do konca. Profesor Roksandić, ki bo na fakulteti le v letošnjem študijskem letu, predava le tretjino predmeta, ni ne nosilec ne izpraševalec. Pogovorili so se z vsemi študenti in brez izjeme so soglašali. Navsezadnje bi profesor Roksandić predavanja lahko izvedel v nemškem, angleškem ali francoskem jeziku, so dejali na fakulteti.

    Tudi zakon o visokem šolstvu med drugim dovoljuje, da se deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine, lahko izvajajo v tujem jeziku. A v društvu Hervardi menijo, da takšen zakon nejasno in ne dovolj natančno opredeljuje, pod katerimi pogoji lahko na slovenskih fakultetah predavajo v tujem jeziku, zato bodo sprožili tudi pobudo za spremembo omenjene zakonodaje.

    Petra Zemljič

    Primer "Roksandić" na PEF Maribor

    Na elektronski naslov našega društva smo prejeli informacijo in nekaj pritožb študentov, da na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, predava dr. Drago Roksandić izključno v hrvaškem jeziku (predava predmet Zgodovina vzhodne in jugovzhodne Evrope 1500-1750), ki pa ga večina študentov ne razume. Razumljivo, saj tega tujega jezika niso imeli v učnih programih osnovne in srednjih šol. Poleg tega je novodobna hrvaščina jezik, ki ga pogosto ne razumejo niti sami Hrvati.

    Tako Zakon o visokem šolstvu, kot tudi Zakon o javni rabi slovenščine določata, da je učni jezik slovenski, je pa res, da so možne tudi izjeme, ki jih lahko ureja tudi statut Univerze. Dejstvo je, da je predavanje prof. Roksandića za študente obvezno in brez udeležbe ni mogoče pristopiti k opravljanju izpita. Na predavanjih dr. Roksandića se preverja udeležba študentov s podpisovanjem prisotnosti, kar sicer ni pravilo pri vseh ostalih predavanjih na tej fakulteti. To dejansko pomeni, da študentje morajo poslušati predavanja prof. Roksandića, četudi jih ne razumejo. Na ta način je na predavanju zagotovljena njihova obvezna udeležba! Naše mnenje je, da je nekaj takšnega pravno in moralno nesprejemljivo. V devetdesetih letih 20. stoletja smo se Slovenci uprli poskusu z juga Balkana, da bi nam vsilili nekakšna skupna jedra, katerih končni cilj je bil izginotje slovenskega jezika in slovenskega naroda. Danes nas pred podobnimi poskusi ne brani niti lastna slovenska država, Republika Slovenija!

    To pa še ni vse! Potem, ko je informacijo o predavanjih v hrvaščini objavil tabloid Direkt, so kot je razvidno iz pisem, katera so dospela na naš elektronski naslov, študentje izpostavljeni tudi raznim pritiskom in kot pravijo »šikaniranju« na Pedagoški fakulteti. Od njih se celo zahteva, da »izdajo« tiste sošolce, ki so informacijo o nezadovoljstvu posredovali slovenski javnosti. Če so te trditve anonimnih študentov resnične, je nekaj takšnega dejansko nevzdržno in nikakor ne sodi na slovenske visokošolske ustanove! Kaj takšnega resnično bolj spominja na nekdanje svinčene čase, za katere smo bili prepričani, da smo jih davno presegli in se več ne morejo vrniti. ...

  • Zgoraj je podan le uvod v primer, več o njem pa si lahko preberete tukaj!
  • Na voljo pa je tudi pregled zakonodaje.



  • Pregovor dneva
    Jezik z mošnjo raste.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1946 v Ljubljani se prične sojenje Leonu Rupniku, Erwinu Rösenerju, Gregoriju Rožmanu, Miha Krek, Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu v takoimenovanem rupnikovem procesu
    1847 odprta zdraviliška dvorana v Rogaški Slatini
    Rojstva:
    1780 Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec († 1844)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com