|  |
Ali ste vedeli...?
da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.
|
|
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
Samostani na slovenskem
V pričujočem prispevku želimo prikazati ne samo duhovno življenje v samostanih na slovenskem ampak tudi njihovo arhitekturo. Samostani so nerazdružljivo povezani tudi s Slovenskim plemstvom, zato bomo prikazali kako je plemstvo vplivalo na Cerkev in cerkvene redove, kdo je imel od koga korist in kdo je imel v rokah niti oblasti.
Kaj sploh je samostan?
Samostani se razlikujejo glede na redove (redovniki/redovnice), kateri imajo specifične potrebe. Samostani se že po zunanjem videzu razlikujejo drug od drugega. S svojimi arhitekturnimi in kulturnimi značilnostmi oziroma posebnostmi so v pretekli zgodovini dodobra zaznamovali življenja Slovencev in so v določenem času vplivali na našo družbeno skupnost.
Kaj so to redovi?
So posamezniki, ki posvetijo svoje življenje Bogu. V redovništvo vstopijo prostovoljno, največkrat ko začutijo notranji klic (klic Boga) in se odpovejo vsakdanjemu življenju z namenom da bodo v svojem življenju podredili vse svoje znanje in izkušnje za dosego višjega cilja (v tem primeru Boga).
redovniki/menihi (bratje), so moški ki nimajo mašniškega posvečenja (niso duhovniki) imajo pa zaobljubo redu oziroma Bogu.
redovnice/nune so ženske ki imajo zaobljubo redu oziroma Bogu.
patri (latinsko pater = oče), so menihi-duhovniki, ki imajo mašniško posvečenje, in znotraj skupnosti predstavljajo duhovnega očeta (kakor je v Cerkvi to duhovnik/župnik).
Se redovi med seboj ločujejo?
Seveda se ločujejo, a vendar bomo tu predstavili zgolj dve smeri kajti redove vam bomo podrobneje predstavljali ob samostanih!
Glavna razlika, katera je izredno pomembna za laike je ta, da se delijo redovniki na anahorete (puščavnike) in cenobite.
Puščavniki ali anahoreti (gr. Anachorein = umakniti se), so menihi ki živijo izolirano od zunanjega sveta in so popolnoma predani življenju bratske skupnosti. Njihov nastanek se datira v 3. stoletje ko se je del posameznikov odločilo umakniti se civilizaciji krščanstva in so tako odšli v puščavo,ter tam preučevali verske tekste.
Cenobiti (gr. Koinos Bios = skupno življenje), so menihi ali nune, ki žive pod isto streho in jedo v skupnih prostorih. Pomembna dejavnika takšne skupnosti sta še poslanstvo skupnosti (npr. dušno pastirstvo, skrb za uboge, poučevanje, molitev, študij,…) in pa vprašanje načina preživljanja samostana (npr. obdelovanje zemlje, nabiranje zelišč,…).
Cistercijanski samostan Stična
Kartuzijanski samostan Žiče
Sled, s katero je Žička kartuzija zaznamovala naš prostor in čas 
Kartuzijanski samostan Pleterje
Kartuzijanski samostan Bistra
Kartuzijanski samostan Jurklošter
|
|
|
|
|
|
