O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.

    Samostojna karantanska država



    Karantanija se je na svoji vzhodni meji uspešno upirala napadom obrske konjenice, na zahodu pa se je slovenska karantanska vojska več krat uspešno spopadla z Langobardi oziroma njihovim vojvodo v Furlaniji. Leta 704 je bil v eni izmed vojn premagan Langobardski vojvod Ferdulf; Slovenci pa so si povrnili številne kraje v Furlaniji. Po letu 740 je v Karantaniji vladal knez Borut. Vzdrževal je prijateljske odnose s severnimi sosedi Bavarci, ki so bili takrat pod frankovskim kraljestvom. Toda bavarski vojvoda Odilo se je hotel leta 743 odcepiti od frankovskega kraljestva in se je zato uprl Frankom.

    V bitki ob reki Lech so Karantanci pomagali Bavarcem, a oboji so bili s strani Frankov premagani. Franki so najprej upostošili Bavarsko, nato pa se je Odilo sicer vrnil, a je moral priznati nadoblast Frankov. Dve leti kasneje, 745,,se je iz Panonije proti Karantaniji usmerila velika vojska Obrov. Karantanski knez Borut se je tedaj po pomoč obrnil na Bavarce, da mu vrnejo uslugo. Bavarskemu vojvodi Odilu so Franki dovolili, da je odšel pomagat Karantancem, toda le pod pogojem, da tudi Karantanija sprejme krščansko vero in pristopi k Frankovskemu kraljestvu ter prizna frankovsko nadoblast.

    Franki so takrat v soglasju z papežem predstavljali varuhe krščanske Evrope. Karantanci so s pomočjo Bavarcev premagali Obre in se priključili Frankovskemu kraljestvu. Sklenjena je bila pogodba med Borutom in Frankovskim kraljestvom, po kateri so Karantanci obdržali lastne vladarje in upravo ter karantansko pravo. Sprejeti pa so morali krščansko vero in zato je moral knez Borut na Bavarsko poslati talce.

    Med njimi sta bila njegov sin Gorazd in nečak Hotimir (Cheitmar). Oba kneza sta bila krščena in krščansko vzgojena v skladu z pogodbo. Prebivala sta v irski samostanski šoli na otoku Awa (danes Herreninsel) na Kimskem jezeru (Chimsee). Leta 750 je knez Borut umrl in nasledil ga je njegov sin Gorazd, ki so ga Bavarci poslali Karantancem, ti pa so ga ustoličili na knežjem kamnu v skladu s slovensko navado. Knez Gorazd je bil prvi slovenski krščanski knez. V Karantaniji je pripravil vse potrebno za prihod krščanskih misionarjev, toda po dveh letih vladanja je umrl. Nasledil ga je bratranec Hotimir, pod čigar vladavino se je v Karantaniji pričelo pokristjanjevanje.

    Leta 753 je Solnograški škof Virgil v Karantanijo poslal škofa Modesta z njegovimi duhovniki in misijonarji. Toda s pokristjanjevanjem ni šlo vse gladko. Nova vera ni bila všeč številnim staroverskim Slovencem, ki so se oklepali svoje vere in niso želeli sprejeti tuje. Zlasti pa je to veljalo za slovensko plemstvo, kajti takratni Slovenci so imeli po več žena in številne družine. Cenili so naravo in njene zakone ter stroslovenske bogove. Tudi mnogoženstvo je bilo zanje naravna, božja danost.

    Položaj ali status žensk je bil pri Slovencih drugačen, kot pa pri germanskih narodih kot so bili Bavarci in Franki. V bitkah so Slovence pogosto spremljale tudi njihove žene, ki so se nemalokrat z orožjem tudi borile z ramo ob rami s svojimi možmi proti sovražniku. Pogosto pa so ostale za bojno linijo in tistemu, ki je strahopetno zapustil bojišče ter pribežal v zaledje, se ni nič kaj prijetno godilo, ko so ga Slovenke zasramovale in celo preteple kot izdajalca in bojazljivca.

    Ko je škof Modest leta 767 umrl, je prišlo do prvega upora staroverskih Slovencev proti kristjanom. Knez Hotimir je zatrl tako prvi upor leta 767, kot tudi drugega leta 768. Ko pa je knez Hotimir leta 770 umrl, njegov naslednik knez Valhun ali Volkun ni mogel zasesti prestola, ker je izbruhnil največji upor. Staroverski Slovenci so tokrat zmagali in pregnali iz Karantanije vse tuje krščanske misionarje. Toda le za dve leti, ko so krščanski Slovenci skupaj z bavarskim vojovodo Tassilom III. ponovno premagali staroverske Slovence. Morda je bilo to celo v znameniti Bitki na Lurnskem polju (Ljursko polje kot ga imenuje škof Anton Martin Slomšek) v bližini današnje Požarnice na zahodnem Koroškem. Na knežjem kamnu je tokrat le bil ustoličen knez Valhun. Solnograški škof Virgil pa je v Karantanijo poslal še šest skupin misionarjev, kot navajajo viri leta 784.

    V tistem obdobju je postal kralj Frankov znameniti Karel Veliki (770). Kot varuh in širitelj krščanstva se je podal na številne pohode proti nekrščanskim ljudstvom. V teh pohodih so s svojo vojsko sodelovali tudi karantanski in karniolski knezi. V virih je posebej omenjen knez Vojnomir, ki je vladal v Karnioli, kasnejši Kranjski.

    Okrog leta 800 je v Karantaniji vladal knez Domicijan ali Domislav, ki je v letih po velikem slovenskem staroverskem uporu odločilno pripomogel k spreobrnitvi Karantancev h krščanski veri. Leta 1992 so odkrili kos njegovega prvotnega nagrobnega kamna in rekonstruirali latinski napis, ki se v slovenščini glasi: 'Tukaj počiva vojvod Domicijan, ki je v času cesarja Karla premagal pogane in ljudstvo spreobrnil v krščanstvo'. Iz napisa bi bilo moč sklepati, da se tudi po velikem staroverskem uporu, številni Slovenci v Karantaniji še zmeraj niso sprijaznili z novo vero in da je še enkrat prišlo do upora starovercev, ki jih je premagal vojvod Domicijan ali Domislav ter jih dokončno spreobrnil v kristjane.

    Frankovsko kraljestvo je v tistem času veljalo za krščansko kraljestvo nad kraljestvi in slovenska Karantanija je bila samostojna država v tem krščanskem kraljestvu. (Najlažje je narediti simbolično primerjavo z današnjo EU, le da na nekoliko drugačnem nivoju.) Leta 800 je papež Leon III. v Rimu ob božiču kronal Karla Velikega za rimskega cesarja, kar je bil začetek Svetega rimskega cesarstva, ki je nato obstajalo do leta 1806. Karantanija ni bila podrejena Bavarski, kot navajajo nekateri zgodovinarji, temveč le Frankovskim kraljem oz. Svetemu rimskemu cesarstvu. Po knezu Valhunu so v Karantaniji vladali knez Domislav, kneginja Pribislavka ter knezi Semika, Stojmir in Etgar.



    Pregovor dneva
    Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.
    več pregovorov


    Rojstva:
    1912 Franc Šturm, slovenski skladatelj († 1943)
    1905 Vida Juvan, slovenska gledališka igralka († 1998)
    1895 Slavko Osterc, slovenski skladatelj († 1941)
    Smrti:
    1926 Anton Foerster, slovenski skladatelj češkega rodu (* 1837)
    Prazniki:
    Svetovni dan boja proti širjenju puščav


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com