O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Literatura


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.

    PREDSTAVITEV KNJIGE
    JOŽKO ŠAVLI
    SLOVENSKA DRŽAVA KARANTANIJA
    (Institutio Sclavenica)



    Tokrat imamo srečo in čast, da vam lahko predstavimo najnovejšo knjigo, najprizadevnejšega slovenskega zgodovinarja zadnjih tridesetih let, Jožka Šavlija, Slovenska država Karantanija, katera pravzaprav v celoti predstavlja Institutio Sclavenica, slovensko državo in slovensko pravo (Slavica lex.).

    Kazalo:



    Avtorjev uvod:



















    Poglavje o Slovenskem pravu, v virih zabeleženo po latinsko kot Slavica lex: (Latinsko poimenovanje »Slavica« dejansko pomeni Slovensko in ne Slovansko, saj je izraz Slovansko nastal šele v začetku 19. stoletja. Nekaj kar je bilo zapisano v 11. stoletju ni mogoče prevajati, kot Slovansko, saj je ta izraz 800 let mlajši! Glej med drugim prispevek »največjega slovenskega zgodovinarja 20. stoletja«, dr. Boga Grafenauerja, v knjigi Koroška in Koroški Slovenci, stran 97, kjer piše: »Ime »Slovani« so si Slovenci sposodili od Čehov šele v prvih desetletjih 19. stoletja«. Če smo si Slovenci sposodili izraz Slovani šele v 19. stoletju, potem je toliko bolj jasno, da nismo vedeli ničesar o nikakršnih Slovanih v 11. stoletju. Op. p.)









    Posebej pomembno je tudi poglavje Državno-pravno izročilo Karantanije:







    Za vas smo izbrali še poglavje Pomen simbolov. Priporočamo pa vam, da knjigo preberete v celoti in to čim prej. Knjigo Slovenska država Karantanija je mogoče tudi naročiti na elektronski pošti slo.panter@gmail.com in stane 15 Evrov.








    O knjigi je izšel tudi zelo pozitiven članek, ki presenetljivo, a vendarle končno (!), govori o tem, da bi naj vsebina knjige Karantanija, postala celo učno gradivo v slovenskih šolah. Do takrat, pa spoštovani bralci, seznanjajte o tem svoje profesorje zgodovine tudi vi!






    Pregovor dneva
    Bolje je dvakrat vprašati, kot enkrat preslišati.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1945 na tretjem zasedanju AVNOJa v Beogradu se le ta preimenuje v začasno narodno skupščino in sprejme resolucijo o krajih, ki so jih priključili Jugoslaviji
    1907 na Kranjskem stopi v veljavo nov deželnozborski volilni red
    1778 Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav
    Rojstva:
    1814 Janez Avguštin Puhar, slovenski fotograf, izumitelj († 1864)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com