O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Simboli Republike Slovenije


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da v slovenskih jamah prebiva močeril, bolj znan kot človeška ribica - proteus anguinus, ki so ga tako poimenovali zaradi blede na človeško spominjajoče se barve kože in velikih slepih oči, prilagoditvah na večno temo in življenje v jamah? Je edini jamski vretenčar v Evropi. Ko so nekdaj narasle podzemne vode približno 30 cm veliko človeško ribico naplavile na površje, so jih prebivalci neutrudno pobijali, misleč, da gre za mlade zmaje! Človeška ribica je bila tudi zanimiv trgovski predmet. V Sloveniji je zavarovana od leta 1922. Od 1982. leta pa je tudi uvrščena na seznam redkih in ogroženih živalskih vrst, s katerimi je prepovedano trgovati.

    Uradni simboli Republike Slovenije



    Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država, ki je svoje simbole izbirala v naglici osamosvojitvenega obdobja. Tedaj je bilo največ posluha za simbole, ki so bili kasneje tudi potrjeni in izbrani za uradne. Ne glede na to, da jim pripada vso spoštovanje kot simbolom naše države, pa morami priznati, da se izbira ni najbolj posrečila, saj se s trenutnimi simboli državljani v pretežni meri ne identificirajo, ob tem pa zastava pogosto povzroča zmedo, ko se pojavi na mednarodnem prizorišču. Prav gotovo je več dejavnikov pripomoglo k temu, da so danes veliko bolj razpoznavni zgodovinski simboli Slovencev., s katerimi se Slovenci dejansko tudi identificirajo.

    1. Grb Republike Slovenije



    1.1 Oblika in barvna slika grba
    Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik.

    Po levi in desni strani ima grb rdečo obrobo tako, da se v njem pojavljajo vse tri barve s slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeča-bela je gora, modri pa sta valovnici. S pomočjo zlate barve treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice.

    1.2 Idejna zasnova grba
    Ideja slovenskega grba ima svoj izvor v spoznanjih o Sloveniji kot makro-krajinski celoti. Ob tem se je avtor grba oprl na delo dveh za slovensko identiteto pomembnih umetnikov Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika.

    Pesnik France Prešern, ki velja za enega od tvorcev moderne slovenske bitnosti je v prvi polovici 19. stoletja spesnil svoje temeljno delo Krst pri Savici, v katerem se dotika vprašanja slovenske identitete v kontekstu pokristjanjevanja. Pesnitev se začne z uvodno sliko, v kateri pesnik predstavi Triglav, pod njim gladino jezera in nad njim zlato svetlobo. Takšen razpored je enak razporedu podobnih elementov, ki jih danes vsebuje slovenski grb.

    Arhitekt Jože Plečnik je leta 1934 oblikoval steber device Marije, ki danes stoji pred župno cerkvijo na Bledu. Na hrbtu Marijinega plašča je izklesan grb Slovenije, ki ne upošteva takratnega (jugoslovanskega) državnega grba, ampak kaže Triglav s šesterokrako zvezdo nad njim.

    1.3 Geometrijska kompozicija grba
    Slovenski grb je oblikovan na osnovi natančne geometrijske kompozicije, katere temelj predstavljata dva enakokraka trikotnika: "trikotnik nebes" in "trikotnik zemlje". Ta dva trikotnika se z vrhovoma stikata v središču spodnje od zvezd. "Zemeljski" del grba je znotraj polariziran; en pol predstavlja vijuganje obeh valovnic, drug pol pa Triglav, ki je sestavljen iz treh enakokrakih trikotnikov. Ti skupaj sestavljajo že omenjeni trikotnik zemlje.

    2. Zastava Republike Slovenije



    2.1 Zgodovina zastave
    Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, v času "narodnega preporoda", ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske-le-ta je bila v tistem času "pojem in srce" Slovenstva za celoten slovenski prostor. Zastave v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji (prvotno je imel kranjski grb iz leta 1463 namesto bele barve zlato barvo) so takrat spontano osvojile srca Slovencev in zavihrale po vsej deželi.

    Pred tem je že leta 1836 avstrijski cesar Ferdinand I. določil oziroma priznal navedene barve kot barve kranjske dežele, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo. Od takrat dalje se je belo-modro-rdeča trobojnica kot simbol Slovenstva vedno močneje uveljavljala v slovenski kulturni oziroma narodni zavesti.

    Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina s sprejetjem amandmaja C (100) k ustavi iz leta 1974 ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila tudi z novimi simboli (grb, zastava, himna), ki odražajo njeno nacionalno identiteto.

    2.2 Barve slovenske zastave
    Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava, ki nosi v levem zgornjem delu slovenski grb. Barve zastave, ki se vrstijo po navedenem vrstnem redu zavzemajo vsaka po tretjino širine zastave.

    3. Himna Republike Slovenije

    3.1 Besedilo himne

    "Žive naj vsi narodi,
    ki hrepene dočakat dan,
    da koder sonce hodi,
    prepir iz sveta bo pregnan,
    da rojak,
    prost bo vsak,
    ne vrag, le sosed bo mejak!"


    Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna (1800-1849) "Zdravljica". Melodija je iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

    V zvezi s Prešernovo Zdravico najdete več informacij v razpravi Zdravica ali zdravljica.

  • notni zapis
  • Himna (instrumentalna): Policijski orkester; Dirigent: Vinko Štrucl; Založba kaset in plošč RTV Slovenija
  • Partitura za pihalni orkester prvi del | drugi del




  • Himna v tujih jezikih

    v madžarskem jeziku:
    Himnusz
    France Prešeren: Pohárköszöntő (Hungarian)


    Éljenek mind a népek,
    kik várják a nagy napot,
    mely a földkerekségnek
    hoz békésebb virradatot?
    Mennyi rab
    lesz szabad
    és jó szomszéd a nap alatt!

    Fordította: Tandori Dezső

    v italijanskem jeziku:
    L'inno nazionale
    France Prešeren: Il Brindisi (Italian)


    Evviva tutti i popoli
    Che il giorno anelano veder,
    Che ovunque splende il sole,
    All'odio e liti ponga fin;
    Che in liberta
    Ognun vivra
    E amico con il suo vicin!

    Traduzione di Francesco Husu

    v angleškem jeziku:
    National Anthem
    France Prešeren: A Toast (English)


    God's blessing on all nations,
    Who long and work for that bright day,
    When o'er earth's habitations
    No war, no strife shall hold its sway;
    Who long to see
    That all men free
    No more shall foes, but neighbours be.

    Translated by Janko Lavrin

    v nemškem jeziku:
    National Hymne
    France Prešeren: Das Trinklied (German)


    Es leben alle Völker,
    die sehnend warten auf den Tag,
    daß unter dieser Sonne
    die Welt dem alten Streit entsag!
    Frei sei dann
    jedermann,
    nicht Feind, nur Nachbar mehr fortan!

    Übersetzung Klaus Detlef Olof

    L'hymne
    France Prešeren: Le Toast (French)


    Vivent tous les peuples du monde
    Qui aspirent a voir le jour
    Ou le soleil dansant sa ronde
    N'éclairera que de l'amour,
    Ou tout citoyen
    Sera libre enfin,
    En paix avec tous ses voisins!

    Traduction Viktor Jesenik

    El himno
    France Prešeren: Brindis (Spanish)


    Vivan todos los pueblos
    que ver el día anhelan,
    brille do brillare el sol,
    que ponga fin a las querras,
    sean libres
    los hombres,
    con el prójimo apacibles.

    Traducción Juan Octavio Prenz



    Viri: Državni zbor Republike Slovenije;Urad vlade za komuniciranje



    Pregovor dneva
    Iz medene doline bežiš, pa si v štrukljev hrib želiš.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1941 Adolf Hitler v Mariboru naroči: »Naredite mi to deželo spet nemško, tako nemško, kot je preostala Štajerska.«
    1848 v Novicah izide Prešernova Zdrav(lj)ica šele potem, ko je bila ukinjena cenzura.
    Smrti:
    1899 Dragotin Kette, slovenski pesnik (* 1876)
    Prazniki:
    Svetovni dan intelektualne lastnine


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com