O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je bila slovenska vojna za neodvisnost, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija med 27. Rožnikom in 7. Malim srpanom 1991 izbojevala svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije, prva vojna v Evropi po drugi svetovni vojni? Kljub svoji učinkovitosti in kratkotrajnosti je žal zahtevala 76 žrtev.

    Simon Gregorčič (1844 - 1906)





    Simon Gregorčič, Goriški slavček, je največji pesnik Primorskih Slovencev, obenem pa ga lahko brez najmanjše trohice dvoma uvrstimo med največje slovenske pesnike nasploh. Rodil se je 15. Vinotoka (oktobra) 1844, v majhni hribovski vasici Vrsno nad bistro Sočo in pod mogočnim Krnom. Materi Katarini in očetu Jerneju je bil to drugi otrok. Že v zgodnji mladosti se je pokazal njegov razgiban duh in izreden spomin. Odraščal je kot pastir očetove črede. Naravne lepote rojstnega kraja so se mu v teh letih brezskrbnega pohajkovanja po planinah za vedno vtisnile v spomin.

    V šolo je Simon najprej hodil v Libušnje, kasneje pa je zaradi skromnih gmotnih razmer opustil misel, da bi študiral klasične jezike in se je vpisal na bogoslovje v Gorici. Med študijem, so ga težke razmere naredile že zgodaj zrelega moža, s trdno voljo in neomajnim značajem.

    Slovesno novo mašo je imel 27. Vinotoka 1867 pri Sv. Duhu na Libušnjah, že leto dni pred koncem študija. Leta 1868 je postal kaplan v Kobaridu, kjer je med drugim nadaljeval svoje literarno delo, s katerim je začel že v gimnaziji. Ustanovil pa je tudi čitalnico, ki je bila ena prvih na Slovenskem. Z dekanom Andrejem Jekšetom sta se dobro razumela.

    Leta 1873 je bil premeščen v Rihenberk (sedaj Branik). Tudi tu ga je ljudstvo ljubilo in spoštovalo, žal pa se Simon ni razumel z župnikom Brazavščkom. Slednji ni bil zadovoljen z ničemer, kar je Gregorčič storil. Pogosto mu ni naklonil niti besede. Zaradi tega se je Gregorčič počutil osamljenega, kar mu je skupaj z obilico dela v Rihenberku in bližnjih Brjah omajalo zdravje. Moči so mu vedno bolj pešale tako, da se je odločil pustiti službo v Rihenberku. Kljub temu, da je v Rihenberku veliko pretrpel, tako duševno, kot telesno, se je vendar nerad in s težkim srcem ločil od tega kraja, kar lepo opisuje v pesmi Slovo od Rihenberka. Rihenberčani so ga v osmih letih zelo vzljubili, zato so mu pripravili slovesen odhod. Ko je Gregorčič odhajal na lažjo službo vikarja na Gradišče, je bil ves Rihenberk na nogah, župan in svetovalci pa so ga spremili vse do Dornberga. Ob tej priložnosti so Gregorčiča imenovali za častnega občana Rihenberka.

    Leta 1882 je Gregorčič izdal prvi zvezek svojih poezij. S presledki je bil nato Gregorčič vikar v Gradišču nad Prvačino, kjer je imel več časa in lažje delo, žal pa tudi slabše gmotne razmere, zaradi česar je postal kmet in pastir kot v svojih mladih letih. Tukaj je tudi dočakal izid drugega in tretjega zvezka svojih poezij.

    Po enajstih letih bivanja na Gradišču je zaradi slabega zdravja leta 1903 prodal hišo, se upokojil in se preselil v Gorico, kjer si je najel stanovanje. Tam je 24. Listopada (novembra) 1906 tudi umrl, pokopan pa je pri Svetem Lovrencu. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, ki so cenili in spoštovali Gregorčiča kot pesnika in kot duhovnika. Na lastno željo so ga pokopali blizu njegovih staršev, na koncu cerkve Sv. Lovrenca, obrnjenega z glavo proti oltarju, tako da na njegov grob gleda visoki vrh Krna.


    Gregorčičeva domačija v Vrsnem

    Njegova najbolj znana dela so:
    - Soči
    - Nazaj v planinski raj
    - Slovo od Rihenberka
    - Srce sirota
    - Domovini
    - Eno devo le bom ljubil
    - Naša zastava
    - Zvezna
    - Človeka nikar
    - Ujetega ptiča tožba

    Domovinske pesmi:

    Simon Gregorčič je bil velik domoljub, kar mu je nekajkrat povzročilo velike težave. Domovinska motivika je v Gregorčičevi poeziji poleg tragične ljubezenske in življenjske usode osrednja. Z njo je postal najpomembnejši slovenski domovinski pesnik druge polovice 19. stoletja med Prešernom in Zupančičem. Nad druge domovinske pesnike, ki so bili v tem času številni, ga dviga izvirno pojmovanje domovine, pa tudi oblikovanje tega čustva s pesniškimi sredstvi.

    Posebnost njegovega odnosa do slovenstva, domovine in njene usode je ta, da jo doživlja ljubezensko in hkrati duhovniško. Na domovino prenaša neizpolnjena erotična čustva, obenem jo odeva v podobe iz cerkvenega in verskega življenja. Takšne lastnosti se napovedujejo že v Iskricah domorodnih, ki jih je spesnil kot dijak in nadaljujejo v časih Slovenskih taborov med leti 1868 in 1871 (Eno devo le bom ljubil, Naša zastava, Zvezna). Do konca so se razvile v poznejših domovinskih pesmih, med katerimi so najznačilnejše Soči, V pepelnični noči in Znamenje, pridružujejo se jim še Na potujčeni zemlji, Domovini, Naš narodni dom, Kmetski hiši, Naš čolnič otmimo in številne druge.






    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com