O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.

    Slavko Avsenik





    Slavko Avsenik se je rodil kot najmlajši otrok v štiričlanski družini, v Begunjah na Gorenjskem. Že zelo mlad je z bratom Vilkom v 50. letih ustanovi ansambel, ki velja za začetek narodno zabavne glasbe na Slovenskem in kasneje tudi v tujini. V nekaj letih je ansambel osvojil vso Slovenijo, pravi uspehi pa se začnejo kazati šele v tujini. Nad Avseniki se hitro navduši velik del Nemčije, južna Tirolska v Italiji, Švica, Nizozemska in Belgija. Ansambel gostuje celo v ZDA in Kanadi. V tujini se predstavijo kot Oberkrainer quintett, v katerem igrajo še Slavkov brat Vilko Avsenik na klarinet, Franc Košir na trobento in Franc Ogrizek na Bariton.

    Vrhunec kariere ansambel doseže, ko igra na olimpijskem stadionu v Berlinu, pred 90.000 gledalci. Ansambel proda nad 31 milijonov plošč in dobi po eno platinasto in eno diamantno ploščo. Slavko in Vilko dobita na dunajskem Koncerthausu zlato vrtnico – nagrado za najbolj izvajana komponista v Evropi. Dobita tudi evropskega glasbenega Oskarja in veliko srebrno zvezdo za zasluge naroda v nekdanji Jugoslaviji. Slavko je skomponiral nad tisoč skladb, kar prav tako pomeni svojstven rekord. Kot zanimivost naj omenim, da ni nikoli obiskoval glasbene šole ali se učil not in je ustvarjal samo po svojem absolutnem posluhu in občutku. Med njegove najuspešnejše polke in valčke sodijo Na golici, Tam, kjer murke cveto, Na robleku, Slovenija, od kod lepote tvoje. Posebno zanimivo je, da igra na svoj model harmonike, ki se imenuje po njem.

    Leta 1988 Slavko prevzame gostilno Pri Joževcu v Begunjah. Pojavijo se mu bolečine v hrbtenici, ki jih zdravniki odpravijo s posebnim ortopedskim pripomočkom, ta pa zvali težave na kolke. Junija istega leta se ansambel odloči, da ne bo več tako pogosto igral. Po smrti Franca Koširja pa z nastopi popolnoma preneha.

    Danes Slavko Avsenik povprečnemu Slovencu pomeni simbol »narodnjakov«, nekaterim na lica zvabi celo hudomušen nasmeh. Premalo ljudi se zaveda, da Slavko ni le pojava s harmoniko, temveč velik predstavnik slovenskega naroda povsod po svetu.




    Pregovor dneva
    Jezik z mošnjo raste.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1946 v Ljubljani se prične sojenje Leonu Rupniku, Erwinu Rösenerju, Gregoriju Rožmanu, Miha Krek, Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu v takoimenovanem rupnikovem procesu
    1847 odprta zdraviliška dvorana v Rogaški Slatini
    Rojstva:
    1780 Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec († 1844)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com