|  |
Ali ste vedeli...?
daje svetovna prvakinja v kotalkanju leta 2005 postala Slovenka iz Trsta, Tanja Romano, rojena prav tako v Trstu, leta 1983. Obiskovala je osnovno šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, nato pa znanstveni in pedagoški licej ter pedagoško fakulteto, vse v Trstu. S kotalkanjem je začela pri športnemu društvu Polet na Opčinah nad Trstom.
|
|
Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan
Kdo more po pameti misliti, de bi bili naši predniki ime svojima naroda iz besede slava oblikovali ali izpeljevali? Veliko bolj jim je bilo mar za mir ko za slavo, kar nam njih zgodovina pove, in tudi že beseda bran očitno spričuje. Beseda vojska pomeni pri njih kar delo vojšakov, in vojsko so imenovali bran, in ta beseda nam razločno pokaže, de se niso vojskovali za slavo, ampak so se le branili. Smešno je terditi, de bi bil ta tako mirin in pameten narod v besedi svojiga imena, ko še v vojskovanji ne, na slavo mislil. Lahko si je pa misliti, de so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: LatinceVlahe, to pomeni pri njih kar pri nas blebetavce, vlahvovati je pri njih blebetati, Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mutastiga; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloven ali Slovan, to je zbesedo, njim znano, obdarovanj slovo pomeni besedo, govor.
Pa tudi konec besede »Slavjan« je napčen: kadar se beseda z V konča, in se ji JAN natakne, se mora vselej L predstaviti, ki ga tukaj ni, postavim: Lancovljan i.t.d. Lahko si je tudi misliti, de je Nemec po svoji šegi ime Slovan v »Slawe«, »Sla-wen« prekoval. Kogar je pa Rusovski pravopis v napčno pisanje tega imena zapeljal, se bo te napačnosti lahko prepričal, če le v Rusovsko slovnico pogleda, kjer je pravi izrek Rusovskiga JA, ali A povedan. Tudi priimki Souvan, ki jih je več v naši deželi, nam kažejo pravo ime našiga naroda, in u so še zmirej ohranili, de nam očitno pokažejo, od kod je to ime, pa še očitneje bi to pokazali, ko bi u pred o devali: Suovan, Slovan. Častiti gospodje Souvani mi ne bote zamerili, de vas tukaj očitno v misel vzamem!
Franc Metelko, Kmetijske in rokodelske novice, 1849
|
|
|
|
|
|
