|  |
Ali ste vedeli...?
da je na slovenskih tleh potekala bitka, ki je bila neposreden povod za razpad rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del? Bitka dveh stotisoč glavih vojsk pod vodstvom cesarja Teodozija in tekmeca Evgenija je potekala 5. in 6. Kimavca 394 v Vipavski dolini!
|
|
Slovenija in Grčija, Hrvaška in Makedonija
Zasedanje Severnoatlantskega sveta v Bukarešti včeraj, je prineslo zanimiv rezultat. Povabilo v NATO sta prejeli Hrvaška in Albanija, ni pa ga prejela Makedonija. Razlog za to, da Makedonija ni prejela povabila, je njen spor z Grčijo glede imena države. Namen našega pisanja ni obravnavanje spora med Grčijo in Makedonijo in ugotavljanje kdo ima v sporu prav, temveč primerjava samega »primera« in ravnanja članice NATO, v tem primeru Grčije ter našega, slovenskega spora s Hrvaško in ravnanje članice NATO, Slovenije.
Grška zunanja ministrica Dora Bakojanis je za medije podala izjavo, da Grčija želi Makedonijo (FYROM) v Natu in EU, a je najprej treba rešiti njen problem z imenom. Ker problem (nastal je na strani Grčije, ki noče priznati makedonske avtohtonosti ter pravzaprav negrškega izvora Makedoncev in Makedonije) ni rešen tako kot želijo Grki, je Grčija vložila VETO na povabilo Makedonije v NATO.
Druga članica NATO, Slovenija ima prav tako nerešene probleme s Hrvaško. Pri tem ne gre »le« za ime, temveč gre za ozemeljske spore. Pravzaprav ne gre niti za spore, temveč za okupacijo nesporno slovenskega ozemlja s strani južne sosede. Ta okupacija traja ponekod že stoletja in bi bilo potrebno preveč prostora, da bi jo v tem prispevku v celoti obravnavali. Zato se bomo omejili zgolj na obdobje po letu 1991, oziroma po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške.
Na kratko povzeto – Hrvaška je po osamosvojitvi, predvsem pa po letu 1993 okupirala naslednja slovenska ozemlja:
del občine Piran južno od Dragonje oziroma kanala Svetega Odorika;
polovico Piranskega zaliva in prosti izhod Slovenije na odprto morje;
ozemlje na t.i. Tomšičevi parceli pod Snežnikom;
ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi;
ozemlje v Murski šumi.
Kljub temu, da gre v primeru Slovenije (članice NATO) za nedvomno hujši spor s sosedo, kot v primeru Grčije (članice NATO), Slovenija ni uporabila svoje pravice in vložila VETO zoper vstop Hrvaške v NATO. Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj v zvezi s tem izjavil: "Vemo, da je Slovenija vedno podpirala Hrvaško na poti v NATO, in se zahvaljujemo tudi Sloveniji in slovenskim državnim oblastem, ker so nas podpirale do tega današnjega dne."
Bistveno pri celotni obravnavi obeh problemov, slovenskega in grškega, je torej ravnanje političnega vodstva. Evidentno je, da je Grčija brez pomislekov in težav zaščitila svoje politične interese, med tem ko Slovenija oziroma njeno politično vodstvo, ni bilo sposobno zaščititi slovenskih političnih in celo ozemeljskih interesov. Ne gre za to, da Slovenija ne bi bila dovolj politično močna za uveljavitev svojih interesov, temveč ima žal popolnoma nesposobno in nedržavotvorno politično vodstvo, ki je v primerjavi z grškim pravzaprav strahopetno in že skoraj izdajalsko.
Slovenska politika je zato kriva in bo zanesljivo kriva za morebiten neuspeh Slovenije pred mednarodnimi institucijami, ki bodo najverjetneje odločale v sporu med Slovenijo in Hrvaško. Pričakovati, da nam bo naše vrnila mednarodna institucija (katerakoli že), potem, ko sami nismo storili skoraj ničesar, da bi zavarovali svoje ozemlje, je skrajno naivno in sramotno! Eno dokaj močno »orožje« (NATO) je slovenska politika že zapravila. Drugo, najbrž celo močnejše »orožje« (EU) nam še zmeraj ostaja, zato bodo letošnje državnozborske volitve v Sloveniji izrednega pomena, saj so se vse parlamentarne politične opcije, v zvezi s ključnimi slovenskimi problemi s Hrvaško, izkazale kot nesposobne.
Slovenija nujno potrebuje povsem novo politično opcijo, ki bo znala in zmogla zavarovati slovenske nacionalne interese v skladu z Ustavo Republike Slovenije! Drugače se nam črno piše. Ne pozabimo, da doslej, še nikdar nismo v nobenem mednarodnem sporu obdržali tistega, kar je bilo stoletja naše! Slovenska politika ponavlja napake Narodne vlade iz leta 1918 in 1919. Ali smo res v manj kot sto letih pozabili kako in zakaj smo izgubili zibelko slovenstva, Koroško?
|
|
|
|
|
|
