|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da ima Slovenija najvišji klif na Jadranu? Na Strunjanskem polotoku se od obale Jadranskega morja do vrha dviga kar 80 m visoka, skoraj prepadna flišna stena. Polotok Strunjan pa je zaradi svojih geomorfoloških posebnostih tudi naravni rezervat, med drugim lahko v njegovem zalivu najdemo pojave, kot je npr. podvodni travnik.
|
|
Slovenski hladnokrvni konj
Pasma se je izoblikovala predvsem na območju severovzhodne Slovenije in Gorenjske na osnovi domačih hladnokrvnih konj. Osnovno populacijo so tvorili konji v tipu medmurca, ki dandanes ne obstaja več; križali so jih z noriškimi in v manjši meri belgijskimi žrebci. Dokončno je bila pasma izoblikovana s križanjem z noričani, ki jih uporabljamo še dandanes.
Slovenski hladnokrvni konj je srednjega okvira, večje, pogosto zmerno konveksne glave, dobro nasajenega in dovolj dolgega vratu, daljšega, a globokega, širokega in dobro povezanega trupa, križ je razklan ter pogosto pobit in čvrstih dobro formiranih nog ter dobrih hodov. Njegov značaj je prijazen, temperament pa miren. Je vprežni konj srednjega okvira, primeren za vse vprežne discipline in celo jahanje, a tudi za zrejo klavnih žrebet. Slovenskega hladnokrvnega konja odlikujejo čvrsta konstitucija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme ter dobra rast in dobra plodnost.
Rodovniška knjiga za slovenskega hladnokrvnega konja datira v leto 1962. Razširjen je po vsej Sloveniji (posebno še v okolici Ptuja, Lenarta, Ormoža, Šentjurja, Žalca, Kranja in Kamnika). To je naša najštevilčnejša pasma konj in na leto je pripuščenih okoli 2 700 kobil. V zadnjih letih se stalež zmanjšuje zaradi povečevanja števila toplokrvnih športnih konj.
Vir: http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/slo/hladnokrvni_konj.htm
|
|
|
|
|
|
