|  |
Ali ste vedeli...?
da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.
|
|
 Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
Soška postrv (Salmo trutta marmoratus)
Soška postrv (Salmo trutta marmoratus) je endemična postrvja vrsta, ki je naseljevala vodotoke jadranskega porečja. Ker so Sočo in njene pritoke od začetka tega stoletja naprej poribljavali s potočno postrvjo, ki se s soško postrvjo križa, plodni pa so tudi potomci-križanci obeh vrst, je soška postrv ogrožena živalska vrsta.
Osnovna barva soške postrvi je olivno rjava ali olivnozelena, zanjo je značilna rumenkasto zelena marmoriranost,ki jo najdemo predvsem po bokih. V primerjavi s potočno postrvjo ima sorazmerno veliko glavo.
Ribiška družina Tolmin in nekatere druge ribiške družine ter Zavod za ribištvo so pred nedavnim pričeli s programom,ki naj bi preprečil izumrtje te vrste. Ugotovili so, da je v nekaterih pritokih Soče mogoče najti populacije postrvi, ki so verjetno genetsko čiste soške postrvi, saj v tamkajšnje vodotoke po znanih podatkih niso bile vnesene potočne postrvi, prav tako pa teh vodotokov potočne postrvi najbrž niso naselile po naravni poti.
Vzreja plemenskih jat genetsko čistih soških postrvi v ribogojnicah bo omogočila proizvodnjo zadostnega števila zaroda in mladic te endemične vrste, potrebnega za poribljavanje, kar bo ob hkratni prepovedi vnašanja neavtohtone potočne postrvi v Sočo in njene pritoke zmanjšalo ogroženost vrste.
Da bi bilo mogoče z gotovostjo ločiti genetsko čiste soške postrvi od križancev, pa so bile na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete opravljene številne raziskave. Cilj omenjenih raziskav je bil predvsem poiskati ustrezne genetske markerje, ki bi omogočali hitro, zanesljivo in preprosto ločevanje soških postrvi od križancev.
|
|
|
|
|
|
