Uradne ure so vsako sredo med 18. in 19. uro na Ruški cesti 100 v Mariboru.


O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Kolumne

    Ali ste vedeli...?
    da je najstarejši slovenski grb Črni panter, ki je kot simbol Karantanije obstajal že pred pojavom grboslovja ali heraldike. Uvršča se med najstarejše evropske grbe. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Njegove barve je okoli leta 1210 opisal viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu 'Parzival', kjer dobesedno navaja 'črni panter na ščitu iz hermelina', kar postane kasneje črni panter na srebrnem (belem) ščitu.

    Naročite knjigo Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Cena knjige je 29.95 €. Za naročilo kliknite na to povezavo!

    Tito - Karadžić


    Ob aretaciji Karadžića, nas slovenski mediji zasipajo z slikami mater iz Srebrenice, srbskih vojnih zločinov, zasliševanj vojnih zločincev… Zanimivo, da vso stvar, poleg drugih, komentirajo tudi slovenski zgodovinarji(Božo Repe). In to taki , ki bi morali najprej, odkrito in nepolitično, pokomentirati slovenski genocid. Da prav ste slišali, ni bila Srebrenica največji genocid po 2.sv. vojni. To je bila Slovenija. Če ne verjamete, poglejte statistiko pobitih pa tudi izgnanih.

    Danes se vsi, sicer upravičeno, zgražamo ob pokolu muslimanov Srebrenici, med tem pa, tiho če ne celo naglas, odobravamo povojne poboje v Sloveniji. Nekateri celo hinavsko izjavljajo, da jih obžalujejo. Dragi moji, to ni dovolj, treba jih je obsoditi, ne pa samo obžalovati. Po končani 2.svetovni vojni je bilo dejansko pobitih več deset tisoč SLOVENCEV. Naj mi prosim kdo razloži, kako lahko upravičimo poboj svojih ljudi po končani vojni. Kako se lahko tako sprenevedamo?

    Na tem mestu je treba takoj povedati, da je te poboje ukazal TITO, ki je direktno odgovoren za to nacionalno katastrofo. Kdor ima Tita za pozitivno osebnost, ta direktno soglaša z genocidom, ki je bil izvršen nad slovenskim narodom. Po drugi strani se pa čudimo italjanom, ki romajo v Musolinijev rojstni kraj in ga častijo po božje. Prav isto počno nekateri slovenci s Titom. Oprostite, vendar jaz ne vidim razlike med enim in drugim, razen tega, da Mussolini ni sistematično pobijal svojega naroda, Tito pa povečini le te. Pa bojo rekli: »Tito je bil mednarodno priznan državnik in pod njim smo živeli bolje.« Četudi to ni res, me kratko malo ne briga - to ne izbriše njegovega zločina.

    To so dejstva. Stvari so jasne. Imam občutek, da nam jih namensko zamegljujejo. Mi, Slovenci, pa še kar naprej romajmo v Kumrovec in pojmo kudose krvniku slovenskega naroda. V drugačnih časih, v današnjih časih, bi sedel na isti klopci kot Karadžić, v Hagu. Vendar, se nam bolj smilijo tuje žrtve genocida, kot pa naše. Kako morbiden je tak odnos, presodite sami!

    Anonimnež



    Pregovor dneva
    Lepa beseda nikomur ne preseda.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1944 Nemci na Javorovici pri Šentjerneju pobijejo 113 borcev Cankarjeve brigade
    1916 konec pete soške ofenzive (začetek 11. maja 1916)
    1848 začetek marčne revolucije v Ljubljani
    Smrti:
    1997 Berta Bojetu-Boeta, slovenska pisateljica, pesnica, gledališka igralka (* 1946)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com