O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Slovenski tolar, slovenski evro


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je bržkone najbolj znana slovenska maska Kurent ali Korant kot ga imenujejo na Dravskem polju? Danes je dom Korantov mesto Ptuj, včasih pa so bili doma po celi Štajerski! Korant je tudi ena najbolj tradicionalnih slovenskih pustnih mask, s svojo navzočnostjo pa preganja zimo in prinaša srečo. Koranti naj bi nekdaj v davnini ugrabili celo samo smrt, tako da v tistem obdobju v tej deželi ni umrl nihče. Drugače pa Korantija ali Kurentovanje izhaja iz prastarega ljudskega izročila slavljenja prihoda pomladi in konca zime.

    Slovenski tolar, slovenski evro



    Rojstvo naše edinstvene denarne enote TOLARJA je bilo 8.10.1991. Sprva smo pričeli uporabljati t.i. Tolarske bone.

    TOLARSKI BONI:
    8.10.1991, je Banka Slovenije izročila v obtok bone, ki so se uporabljali kot začasni denar. Boni so bili v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev. Kasneje (27.5.1992) je izdala še bon za 5000 tolarjev.
    Ljudje so bone uporabljali kot plačilno sredstvo vse do 30.6.1993 oz. 1.2.1994 , ko so bili tolarski boni tudi uradno umaknjeni iz uporabe.












    TOLARJI:

    Bone so zamenjali Tolarji. En Tolar se je delil na 100 stotinov.

    Tolarski kovanci so nastali po zaslugi Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, ki sta jih oblikovala. Modeliral jih je kipar Janez Boljka.

    Najmanjša enota slovenskega tolarja je bila:

    10 stotinov:

    Na sprednji strani je ilustracija človeške ribice, pod njo pa se nahaja napis Proteus anguinus . Na zadnji strani je izbočena vrednost kovanca ( 10 ). V levem delu je zapisano Republika Slovenija v desnem delu pa napis vrednosti kovanca- deset stotinov, ter letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer 16mm, v debelino meri 1,3 mm in je težak 0,55 g. Rob je gladek.

    Uporabljati se je začel 29. Malega travna 1993.

    20 stotinov:

    Na njem se nahaja ilustracija sove, nad njo je v latinščini izpisano ime "Asio otus , levo pa številka vrednosti.
    Na drugi strani je na sredini izobčena vrednostna številka (20). Na levi strani je napis republika Slovenija, na desni pa napis dvajset stotinov ter letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer 18 mm, debelino 1,3 mm in težo 0,70 g, rob ima gladek.

    Uporabljati se je začel 29. Malega travna 1993.

    Zadnji izmed stotinov je kovanec za

    50 stotinov:

    Na njem je slika čebele, levo od nje vrednostna številka, desno pa je v latinščini izpisano ime ''Apis mellifera''.
    Na nasprotni strani je velika številka 50, v levem robu napis Republika Slovenija, na desnem pa napis pedeset stotinov ter letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer 20 mm, debelino 1,3 mm, težo 0,85 g in je gladek po robu.

    Uporabljati se je začel 4. Prosinca 1993.

    100 stotinov je tvorilo celoto imenovano

    1 tolar:

    Na kovancu je ilustracija potočne postrvi, pod njo pa sta še dve manjši. Na dnu je napis Salmo trutta fario, med tem ko je na vrhu številka vrednosti.
    Na zadnji strani je odtisnjena številka 1, na levi je napis "Republika Slovenija", na desni pa napis en tolar ter letnica kovanja.



    Originalen kovanec meri v premer 22mm, v debelino 1,7 mm, težak je 4,5 g. Oblika roba, je za razliko od stotinov nazobčena.

    Uporabljati se je začel 4. Prosinca 1993.

    Naslednja vrednost je

    2 tolarja:

    Na kovancu je kmečka lastovka v letu, pod njo je v latinščini zapisano ime Hirundo rustica, na desni pa številka vrednosti (2).
    Na nasprotni strani je v sredini izobčena velika številka 2, na levi je napis Republika Slovenija, napis dva tolarja in letnica kovanja je na desni strani.



    Originalen kovanec ima premer 24mm , 1,7 mm , težo 5,4 g, rob je nazobčan.

    Uporabljati se je začel 4. Prosinca 1993.

    Zadnji izmed »zlatih« kovancev je v vrednosti

    5 tolarjev:

    Na njem je upodobljena glava kozoroga, na desni je v latinščini izpisano ime "Capra ibex« , v levem delu je vrednost izražena z številko (5).
    Zadnja stran je na sredini oblikovana z številko 5, na levem robu je napis Republika Slovenija, na desni je napis vrednosti »pet tolarjev« in letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer 26mm, debelino 1,7 mm in težo 6,4g. Prav tako ima nazobčan rob.

    Uporabljati se je začel 4. Prosinca 1993.

    Med novejše kovance sodi kovanec za

    10 tolarjev:

    Na sprednji strani je ilustracija konja, ki se vzpenja. V desnem delu kovanca je latinsko ime ''EQUUS''. Zanimivostna je oznaka vrednosti (10), ki je označena v Braillovi pisavi ( za slepe) in se nahaja na levem robu.
    Na hrbtni strani je napisana vrednost kovanca, na levistrani Republika Slovenija,l na desni pa napis Deset tolarjev. Med besedo Deset in Tolarjev se nahaja letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer22mm, debelino2,00mm, težo5,75g. Za razliko od prejšnik je rob kovanca nazobčen.

    Uporabljati se je začel 19. Malega travna 2000.

    20 tolarjev:

    Na kovancu je ilustracija štorklje, nad njo je vrednost kovanca zapisana v številki, v desnem robu se nahaja latinsko ime "ciconia ciconia".
    Sprednja stran kovanca ima izobčeno veliko številko vrednosti kovanca (20). Ob robih piše Republika Slovenija (levi) in dvajset tolarjev, med besedama je napisana letnica kovanja (desni).



    Premer kovanca je 24mm, Debelina je 2,00 mm, težo 6,85 g. Rob kovanca je valovito nazobčen.

    Uporabljati se je začel 7. Malega srpana 2003.

    Zadnji izmed slovenski kovancev je kovanec za

    50 tolarjev:

    Na njem je upodobljen bik nad katerim je latinski napis ''taurus taurus''. V spodnjem delu je vrednost izražena s številko. Na nasprotni strani je odtisnjena številka 50, levo napis Republika Slovenija, desno piše Petdeset tolarjev in med besedama letnica kovanja.



    Originalen kovanec ima premer 26mm, debelino 2,00 mm, težo 8,00 g. Rob kovanca je izmenično gladek-nazobčan.

    Uporabljati se je pričel 7. julij 2003.

    Zraven kovancev smo uporabljali tudi BANKOVCE: Bili so izdelani po idejnih osnutkih avtorjev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete za bankovce pa je izdelal slikar Rudi Španzel.

    Vsi tolarski bankovci vsebujejo podobo znanega/pomembnega Slovenca, njegovo senco, ki je izdelana v ročni gravuri in senco za njegovo podobo, ki je izpopolnjena z mikropisavo.

    Najmanjša vrednost tolarskih bankovcev je bila:

    10 Tolarjev:

    Osrednji motiv na bankovcu je avtor prvih slovenskih tiskanih knjig, Primož Trubar. Levo zgoraj od njegove podobe, je napis Abecedari (Trubarjevo delo Abecedar). Pod napisom je pisateljsko pero. Pod peresom je vrednost bankovca izražena s številko. V levem robu je napis Banka Slovenije, v zgornjem levem delu bankovca pa je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz "Novega testamenta". Na drugi strani bankovca je reprodukcija risbe Uršolinske cerkve v Ljubljani.



    Velikost bankovca je 120 x 60 mm.

    Bankovec je bil izdan 15. Prosinca 1992, uporabljati pa se je začel 27. Listopada 1992.

    20 Tolarjev:

    Osnovni motiv je podoba Janeza Vajkarda Valvasorja. V levem delu bankovca je geodetsko šestilo. Pod njim je vrednost bankovca zapisana z številko. V levem kotu pa napis Banka Slovenije. Na zadnji strani so v ozadju natisnjeni deli zemljevida Slovenije in zaključna vinjeta dveh angelov iz Valvasorjevega dela "Slava vojvodine Kranjske". Na levi strani bankovca je napis "Dulcis ex labore fructus".



    Velikost bankovca je 126 x 63 mm

    Bankovec je bil izdan 15. Prosinca 1992, v obtok pa je prišel 28. Grudna 1992.

    50 Tolarjev:

    Na njem je ilustracija slovitega matematika, barona Jurija Vege. Levo od njegove podobe je natisnjen motiv risbe iz Vegove razprave o krogli.. V levem delu je napis Banka Slovenije, na spodnjem delu bankovca pa je vrednost izražena s številko.
    Na drugi strani je ilustracija sončnega sistema ter na levi strani risba čelne fasade Akademije znanosti in umetnosti.



    Bankovec je velikosti 132 x 66 mm

    Bankovec je bil izdan 15. Prosinca 1992, v obtok pa je prišel 19. Sušca 1993.

    100 tolarjev:

    Osnovni motiv predstavlja slikar Rihard Jakopič. Levo od njegove podobe je slikarska paleta z dvema čopičema. Na zadnji strani je upodobljena njegova slika »Sonce« in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani. V levem delu je napis Banka Slovenije, v spodnjem delu bankovca pa vrednost izražena s številko.



    Bankovec je velikosti 138 x 69 mm

    Izdan je bil 15. Prosinca 1992 in 15. Prosinca 2003, v obtok pa je prišel 30. Kimavca 1992 in 12. Velikega travna 2003.

    200 tolarjev:

    Na njem je podoba slovenskega skladatelja Iacobusa Gallusa Petelina, levo od podobe je slika orgel iz 17. stoletja. V levem delu je napis Banka Slovenije, v spodnjem delu bankovca pa vrednost izražena s številko. Na zadnji strani je notni zapis, levo od njega pa pročelje Slovenske filharmonije



    Bankovec je velikosti 144 x 72 mm

    Izdan je bil 15. Prosinca 1992, 8. Vinotoka 1997, 15. Prosinca 2001 in 15. Prosinca 2004, v obtok pa je prišel 22. Svečana 1993, 10. Sušca 1998, 20. Rožnika 2001 in 2. Velikega srpana 2004.

    500 Tolarjev:

    Osrednji motiv je lik arhitekta Jožeta Plečnika. Levo od njegove podobe je šestilo z izrisano krožnico. V levem delu je napis Banka Slovenije, v spodnjem delu bankovca pa vrednost izražena s številko. Na zadnji strani je slika vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V spodnjem delu bankovca je prikazan tloris knjižnice.



    Bankovec je v velikosti 150 x 75 mm

    Izdan je bil 15. Prosinca 1992, 15. Prosinca 2001 in 15. Prosinca 2005. V obtok je prišel 30. Kimavca 1992, 20. Rožnika 2001 in 20. Rožnika 2005.

    1000 Tolarjev:

    Osrednji motiv je lik pesnika Franceta Prešerna. Zgoraj levo od njegove podobe je njegov podpis. V levem delu je napis Banka Slovenije, v spodnjem delu bankovca pa vrednost izražena s številko.
    Na zadnji strani je odtisnjen del originalne Zdravice v pisavi bohoričici. Levo zgoraj je napis "Prijatli''.



    Bankovec je v velikosti 156 x 78 mm

    Izdan je bil 15. Prosinca 1992, 1. Rožnika 1993, 15. Prosinca 2000, 15. Prosinca 2003, 15. Prosinca 2004 in15. Prosinca 2005. V obtok je prišel 30. Kimavca 1992, 13. Grudna 1993, 10. Malega srpana 2000, 12. Velikega travna 2003, 2. Velikega srpana 2004 in 20. Rožnika 2005.

    5000 Tolarjev :

    Na bankovcu je motiv slikarke Ivane Kobilce. Levo od njene podobe je slikarsko stojalo, ob njem pa medaljon s profilom slikarke. Na zadnji strani je načrt fasade Narodne galerije v Ljubljani. Desno od te slike sta tloris in naris Robbovega vodnjaka. Na desni strani pa je načrt prizidka Narodne galerije.

    Bankovec je v velikosti 156 x 78 mm

    Izdan je bil 1. Rožnika 1993, 8. Vinotoka 1997, 15. Prosinca 2000,15. Prosinca 2002 in 15. Prosinca 2004. V obtok so izdani bankovci prišli 13. Grudna 1993, 10. Svečana 1998, 10. Malega srpana 2000, 15. Malega srpana 2002 in 2. Velikega srpana 2004.

    Bankovci za 5000 Tolarjev so imeli v vsaki izdaji spremembo. Tako je na bankovcu izdaje "1. Rožnik 1993" slikarska paleta v optično spremenljivi barvi, na bankovcu izdaje "8. Vinotok 1997" pa je zaščitna folija. V izdaji "15. Prosinec 2002" je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke "5000" v spreminjajočih se barvah. Bankovci izdaje "15. Prosinec 2002« pa imajo na levem robu dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom.



    10.000 Tolarjev:

    Osnovni motiv našega največ vrednega bankovca je pisatelj Ivan Cankar. Levo od njegove podobe je načrt odra nekdanjega gledališča v Ljubljani, nad njim pa motiv krizanteme. Na zadnji strani je gravura krizanteme, preko osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa.

    Tako kot bankovci za 5000 tolarjev, se tudi izdaje bankovcev za 10.000 tolarjev razlikujejo med seboj.
    Bankovec izdaje 28. Rožnik 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi.
    Bankovec izdaje "15. Prosinec 2000" ima na sprednji strani, ob desnem robu hologramski trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela "Ottakring". Pisateljsko pero v zgornji, levi polovici bankovca je vijolične barve.
    Bankovec izdaje 15. Prosinec 2003 ima v levem, zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.



    PRILOŽNOSTNE IZDAJE:
    Republika Slovenija je izdajala priložnostne izdaje kovancev ob vseh pomembnejših dogodkih za Slovenijo. Tako so bili izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:

    Prva obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (1991),

    400-letnica bitke pri Sisku (1993)

    V zgodovini slovenskega naroda je mnogo pomembnih dogodkov, ki zaslužijo širšo pozornost. Mednje sodi tudi letošnja 400. obletnica zmage slovenske vojske nad Turki pri Sisku, leta 1593.


    S to bitko se je končala dolgoletna nevarnost pred turškimi vpadi v Evropo, ki je ovirala razvoj tedanjih slovenskih dežel. Slovenski vitezi s svojimi vojščaki niso omahovali, ko je številčno nekajkrat močnejša turška vojska ogrožala Sisek, ki se je junaško branil pred napadi. Trdnjava na sotočju Save in Kolpe je predstavljala pomembno strateško oporišče na vratih Evrope. Slovenske čete, ki sta jih vodila Andrej grof Turjaški in Adam plemeniti Ravbar, so 22. Rožnika 1593 dosegle prepričljivo zmago. Bitka pri Siskuostaja eno najuspešnejših dejanj v stoletnih bojih s Turki.

    V spomin na ta dogodek je izdala Republika Slovenija tri priložnostne kovance. Na kovancih so upodobljeni priložnostni motivi, ki simbolizirajo to zgodovinsko zmago, s katero je bila pred Turki rešena vsa tedanja Evropa:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 4000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 100.000 kovancev.

    300-letnica ustanovitve Academie operosorum labacensium (1993)

    Veličino nekega naroda lahko presojamo tudi po njegovi kulturni preteklosti. Resnica je, da pogosto vseh tvorcev zgodovine ne omenjamo poimensko in da zato nehote izginjajo iz našega vsakodnevnega spomina. In vendar marsičesa ne bi imeli, če ne bi bilo določenih trenutkov, ki predstavljajo mejnike v nastajanju slovenske zavesti.


    Gotovo je Academia operosorum labacensium, ki je leta 1693 združevala 23 zavednih znanstvenikov, večinoma slovenskega rodu, ustanova, ki zasluži našo pozornost. Njen namen ob ustanovitvi je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Člani Academie so se poimenovali "apes" (čebele) in si prevzeli akademsko geslo "Nobis atque aliis-operosi". Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja.

    Pomembno središče delovanja operozov je bila novoustanovljena knjižnica. V dobi največjega razcveta, okrog leta 1714, je bila pod pokroviteljstvom škofa Franca Karla pl. Kaunitza celo mednarodna učena združba z 42 člani s Kranjskega in notranjeavstrijskih dežel – Štajerske ter Koroške.

    Delovanje akademije je poleti 1725 zamrlo. Obnovili so ga ponovno leta 1781 slovenski predstavniki razsvetljenstva. Zaradi nazorskih razhajanj med preporoditelji je žal delovala le še dobrih 20 let. Vseeno je Academia v Ljubljani zanetila živahno aktivnost in jo spremenila v cvetoče baročno mesto. Na podlagi spodbud operozov je bila v Ljubljani 1701. leta ustanovljena tudi Glasbena akademija. Academia operosorum labacensium je predhodnica današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

    V spomin na začetke slovenskega znanstveno-akademskega snovanja je izdala Republika Slovenija tri priložnostne kovance. Na kovancih so odtisnjeni priložnostni motivi, povezani z Academio operosorum labacensium:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 4000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 100.000 kovancev.

    50-letnica ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije (1994)

    12. Sušca 1994 je minilo 50 let odkar je bil po odločitvi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju ustanovljen Denarni zavod Slovenije.

    Ustanovitev bančne institucije v deželi, ki je bila tedaj okupirana s tujimi silami, je enkratni zgodovinski dogodek in za slovenski narod predstavlja tudi začetke denarništva v današnji neodvisni in suvereni državi. Z ustanovitvijo Denarnega zavoda Slovenije sta se uresničili dve temeljni pravici slehernega naroda, da suvereno vodi svojo državo in da pripadniki tega naroda tudi uživajo sadove svojega dela.


    Ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije je v pogojih okupirane Evrope pomenila pogumno odločitev, s katero so bili postavljeni temelji slovenskega denarništva in začrtani tudi okviri razvoja gospodarstva Slovenije po koncu vojne. Denarni zavod Slovenije je s svojim delovanjem v času od ustanovitve do konca vojne opravičil svoj obstoj.

    Njegova dejavnost je bila usmerjena na pripravo treh emisij lirskih plačilnih bonov in priznanic, ki so v času pomanjkanja bonov služile kot pomožni plačilni instrument, kakor tudi na uvajanje neke oblike financiranja gospodarstva ter na hranilniško dejavnost. Prav tako pa je potrebno poudariti, da vsa različna medvojna plačilna sredstva, ki so krožila na okupiranem območju, niso bila zgolj nepomemben papir, saj so slovenske oblasti v okviru tedanjega finančnega sistema izpolnile svojo obljubo, da jih bodo tri mesece po osvoboditvi zamenjale za veljavno valuto.

    V spomin na ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije je izdala Republika Slovenija tri priložnostne kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 4000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 100.000 kovancev.

    1000-letnica smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki (1994)

    Brižinski spomeniki so prvi latinični zapis slovenskega, slovanskega in danes še živega jezika v Evropi nasploh. Gre za tri besedila v najstarejši slovenščini, ki so uvezana v latinskem kodeksu (rokopisni knjigi) iz Freisinga na Bavarskem. Ohranjeni so štirje pergamentni listi in četrt strani. Jezikovne, stilne in vsebinske analize razodevajo, da gre za premišljeno sestavljena in literarno oblikovana cerkvena besedila.


    Natančnega datuma nastanka Brižinskih spomenikov ni mogoče določiti; gre za prepise, medtem ko je prvotno besedilo verjetno nastalo že nekaj stoletij prej 9. Odkriti so bili leta 1807 v muenchenski državni knjižnici ob pregledovanju kodeksa iz Freisinga blizu Muenchna, kjer je bila nekoč škofija.

    V času zapisa dveh spomenikov (pridige o grehu in pokori, spovednega obrazca) je deloval v Freisingu škof Abraham (od leta 957), ki si je med drugim pridobil tudi obsežen zemljiški kompleks v Kranjski krajini okrog Škofje Loke. Zato so ga nekateri raziskovalci (npr. Jernej Kopitar in Rajko Nahtigal) tesneje povezovali z nastankom Brižinskih spomenikov. Škof Abraham je umrl pred 1000 leti, 26. Velikega travna 994.
    Brižinski spomeniki so dokaz starodavne slovenske navzočnosti in kulturne omikanosti v Evropi. Hranijo se v Bavarski knjžnici v Muenchnu.

    V spomin na tisočo obletnico smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki, je izdala Republika Slovenija tri priložnostne kovance. Na njih je, posnemajoč izvirno pisavo, odtisnjeno besedilo "Glagolite ponaz", s katerim se začenja I. Brižinski spomenik:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 4000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

    50-letnica zmage nad nacizmom in fašizmom (1995)

    Leto 1945 predstavlja pomemben mejnik za vse narode in narodnosti Evrope. Končala se je druga svetovna vojna. Številne žrtve so bile potrebne za skupno zmago nad nacizmom in fašizmom. Slovenski narod je v tej svetovni vojni še posebej trpel. Mnogi niso uzrli luči svobode, ko so se raztrgale spone preteklosti in ko naj bi se med ljudi vrnile edinost, sreča, sprava.


    Ko smo se po petdesetih letih ozirali v preteklost, se nam je vedno znova porajalo vprašanje, ali so res bili potrebni med nami tolikšni nesporazumi in med politiki tako neodgovorna ravnanja, da so se nasprotja in hotenja sprevrgla v krvavo vojno, v rušenje mest in domov nedolžnih ljudi, v podiranje vseh vezi in celo v brutalno medsebojno klanje znotraj lastnega naroda. Vzrok za takšno početje so bile tri tuje ideologije s prestolnicami v Berlinu (nacizem), Rimu (fašizem) in Moskvi (komunizem). Vse tri ideologije skupaj so bile »zaslužne« za več kot 100.000 žrtev, ki jih je med vojno utrpel slovenski narod.

    V spomin na 50-letnico zmage nad nacizmom in fašizmom, je izdala Republika Slovenija tri priložnostne kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev. s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 gramov in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

    50-letnica organizacije FAO (1995)


    FAO - Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization) je specializirana agencija Združenih narodov. Ustanovljena je bila 16. Vinotoka 1945 v Quebecu (Kanada). Njena naloga je skrb za izboljšanje prehrane, večjo proizvodnjo in distribucijo vseh vrst hrane in pridelkov s kmetijskih zemljišč in gozdov. Skrbi tudi za tehnično pomoč pri zagotavljanju hrane in sodeluje pri razvoju mednarodnega tržišča za živila. Slovenija je postala članica organizacije FAO 8. Listopada 1993. Dosedanje sodelovanje je bilo uspešno pri preučevanju dejavnosti kmečkih žena, razvoja manj razvitega območja občine Trebnje, izkoriščanja travnatega sveta na hribovitih območjih, sanacije in obnove oljčnih nasadov in še pri nekaterih drugih projektih.

    Organizacija FAO je že leta 1968 začela izvajati program "denar in medalja", ki temelji na vsakoletnih izdajah spominskih kovancev in priložnostnih medalj pod sloganom "fiat panis". Čisti izkupiček od prodaje kovancev nameni financiranju projektov na področju kmetijstva v deželah v razvoju.

    Ob 50. obletnici organizacije je želela z organizirano mednarodno akcijo razširiti vest o svojem poslanstvu - odpraviti lakoto in revščino - med vse napredne in dobro misleče ljudi. Geslo organizacije FAO je "fiat panis" oziroma v slovenskem prevodu "hrano vsem".

    V želji, da bi bila tudi Slovenija vključena v tej mednarodni akciji, je izdala Republika Slovenija dva priložnostna kovanca:

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 20.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 500.000 kovancev.

    100-letnica postavitve Aljaževega stolpa (1995)

    V Julijskih Alpah visoko v sinje višave dviga svojo resnobno glavo najvišji vrh Triglav, visok 2864 metrov. S svojo mogočno podobo priklene nase pogled popotnika, vzburi njegovo domišljijo, zaneti in vzbuja neugasljivo željo po novih spoznanjih in doživetjih.


    Triglav je starodavni slovenski simbol, ki je globoko zasidran v slovenski narodni zavesti. Župnik Jakob Aljaž, ki je med svojim službovanjem na Dovjem opažal naglo prodiranje tujih vplivov v slovenske gore, se je tega dobro zavedal. Temu se je z vsem srcem zavednega Slovenca skušal upreti. Za pet goldinarjev je kupil vrh Triglava in Kredarico. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svojem svetu postavil leta 1895 stolp s skromno, a najnujnejšo opremo in s tem "ohranil slovensko lice slovenskim goram". Zavetišče, ki je dobilo ime "Aljažev stolp", je podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

    Jakob Aljaž se je rodil leta 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno goro. Po končani gimnaziji v Ljubljani je začel študij filozofije na Dunaju, a se je kmalu preusmeril v bogoslovje. Od leta 1889 pa do svoje smrti leta 1927 je bil župnik v Dovjem na Gorenjskem. Bil je vsestranski človek, ki si je že v času življenja pridobil spoštovanje in publiciteto. Bil je skladatelj, ki je s pesmijo izražal domovinsko ljubezen (Trigav, moj dom). Pomembno vlogo je imel v razvoju slovenskega planinstva, saj je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank v Triglavskem pogorju, kot so Staničeva koča, Triglavski dom in kapela na Kredarici, Aljažev dom v Vratih.

    Ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa, ki sovpada s 150-letnico rojstva domoljuba, planinskega pisca in skladatelja Jakoba Aljaža, je izdala Republika Slovenije tri spominske kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

    150-letnica železnic na Slovenskem (1996)

    2. Rožnika 1846 je prvič stekel železniški promet na današnjem ozemlju Slovenije. Dograjena je bila proga Gradec – Maribor - Celje, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. V Celje sta tega dne pripeljali slavnostni vlak lokomotivi "Aussee" in "Drava". Prihod prvega vlaka v slovenski prostor je pomenil prelomnico, katere pomen občutimo še danes. Odsek proge med Gradcem in Celjem so trasirali že leta 1842. Pri Šentilju so zgradili 190 m dolg predor, čez dolino Pesnice pa viadukt dolg 649 m. To je bil do tedaj najdaljši gradbeni objekt na celi progi od Dunaja, v celoti izdelan iz opeke.


    Mostove na progi so gradili načeloma iz lesa. Največji je bil most čez Dravo v Mariboru, ki se je vzpenjal 26,2 metra nad rečno gladino, dolg pa je bil 190 metrov. Med Gradcem in Celjem je bilo zgrajenih 13 železniških postaj. Parni stroj je prvič peljal čez pesniški viadukt 2. Velikega travna 1846. Neuradno je bila proga Maribor-Gradec preizkušena 15. Velikega travna.

    Ljubljano je železnica dosegla leta 1849, Trst pa leta 1857. Tako je bil dosežen zastavljeni cilj povezati Dunaj s Trstom. Progo Dunaj-Trst je 1858. prevzela zasebna družba z udeležbo mednarodnega kapitala in jo poimenovala Južna železnica.

    Železnica je eden redkih dosežkov industrijske revolucije, ki se vse do današnjih dni ni bistveno spremenil, predstavlja pa navzlic naglemu razvoju drugih prometnih sredstev nepogrešljiv element gospodarskega napredka dežele.

    Ob 150-letnici železnic na Slovenskem je izdala Republika Slovenije tri spominske kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 300.000 kovancev.

    V prvi emisiji je bilo izdelanih 1000 zlatnikov, 3000 srebrnikov in 300.000 tečajnih kovancev. V drugi emisiji je bilo izdelanih 1000 srebrnikov.

    100-letnica olimpijskih iger moderne dobe (1996)

    Človek se že od nekdaj ukvarja s športom. Ta mu pomeni krepitev njegovih telesnih moči, da bi lažje sledil hitremu tempu sodobnega načina življenja. Že od nekdaj pa je v ljudeh tudi tekmovalni duh, ki jih sili, da na najrazličnejše načine preizkušajo svoje moči. V davni antiki so se športniki merili med seboj v raznih veščinah in tekmovali, kdo bo hitrejši, kdo bo dlje skočil in kdo bo najmočnejši.


    Pierre de Couberten, ki velja za velikega ideologa in stratega olimpijske miselnosti, je leta 1894 uspel obnoviti nekdanje olimpijske igre po antičnem vzorcu in že dve leti kasneje so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je spet združeval tekmece z vsega sveta pod skupno zastavo s petimi krogi, ki simbolizirajo olimpijsko geslo citius, altius, fortius.

    Slovenci smo že zelo zgodaj sodelovali na olimpiadah. Lahko se pohvalimo z uspehi naših telovadcev, smučarjev in veslačev. Zlate, srebrne in bronaste kolajne krasijo njihove vitrine. Med vsemi je bil gotovo najpomembnejši starosta olimpijcev vsega sveta telovadec Leon Štukelj, ki je prva priznanja dobil že daljnega leta 1924. Zato ni naključje, da je ena njegovih značilnih drž pri telovadbi (originalna fotografija je bila posneta na olimpiadi v Berlinu leta 1936) uporabljena tudi kot motiv na priložnostnih kovancih.

    Ob 100-letnici olimpijskih iger moderne dobe je izdala Republika Slovenije tri spominske kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

    5. obletnica osamosvojitve (1996)

    Slovenci smo se 23. Grudna 1990 s plebiscitom odločili za samostojno pot v prihodnost.

    25. Rožnika 1991 je republiška skupščina na seji vseh zborov sprejela Temeljno ustavno listino, s katero je bila razglašena samostojna in neodvisna država Republika Slovenija. Ponosno je zaplapolala slovenska državna zastava, radostna so bila slovenska srca.

    Žal prvi dnevi mlade, neodvisne, samostojne države niso bili lahki. Nekdanji skupni državljani so se čez noč spremenili v sovražnike, ki so nam celo oporekali našo neodtujljivo pravico do lastne države. Toda zaradi pogumnega odziva vse Slovenije, ki se je postavila v bran za svoj obstoj, ter ob veliki podpori mednarodne skupnosti, smo uspeli obraniti komaj pridobljeno neodvisnost.


    Številne evropske in druge države so Slovenijo zelo kmalu priznale kot suvereno članico velike svetovne družine. Slovenija se je postopoma začela razvijati v deželo blagostanja na sončni strani Alp, medtem ko je južno od nas več let divjala kruta vojna, v kateri bi se zanesljivo znašli tudi slovenski fantje in možje, če nam leta 1991 ne bi uspelo obraniti naše domovine.

    Slovenija je leta 1996 slavila peto obletnico svoje samostojnosti. Veliko smo dosegli, radi bi še bistveno več. V sebi imamo moč, v srcih pogum in veliko dobre volje, ki si je ne damo vzeti.

    Ob 5. obletnici osamosvojitve je izdala Republika Slovenija tri spominske kovance:

    zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

    250-letnica rojstva Žige Zoisa (1997)

    Žiga Zois, baron Edelsteinski, je bil rojen 23. Listopada 1747 v Trstu. Oče je bil trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga Zois je po očetu podedoval posestva, graščine in fužine na Kranjskem in je bil eden najbogatejših Slovencev. Bil je vsestranski človek, ne le mecen in mentor - pomemben je bil tudi zaradi pretoka informacij, ki ga je organiziral s svojimi zvezami doma in v tujini.


    Na literarnem in kulturnem področju je bil osrednja osebnost slovenskega narodnega preporoda na prehodu v 19. stoletje. Po letu 1780 so se začeli okrog njega v razsvetljenskem krožku zbirati številni kulturni delavci. V tem krožku so delovali pomembni literarni preroditelji in pisci strokovne literature. Žiga Zois je pridobil Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja, da sta zbirala gradivo za slovar in začela sestavljati znanstveno slovnico.

    Anton Tomaž Linhart je na Zoisovo pobudo začel pisati v slovenskem jeziku in tako je Zois pripomogel, da se je slovenščina uveljavila v gledališču. Linhartu je pomagal pri pisanju prve kritične zgodovine Slovencev.

    Tudi Valentin Vodnik se je pod Zoisovim mentorstvom izoblikoval v prvega slovenskega pesnika. Jerneju Kopitarju, ki je bil njegov tajnik in knjižničar v njegovi bogati, sodobni knjižnici, je omogočil, da je napisal prvo slovensko znanstveno slovnico.

    Bil je naravoslovec; zbral je obsežno zbirko mineralov, ki se zdaj nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Tedaj še neznan mineral, ki so ga našli na Svinški planini, so poimenovali po njem. Kot zoolog je med prvimi gojil človeško ribico, jo proučeval in pisal o njej. Zanimal se je tudi za rudarstvo in fužinarstvo. Uvajal je novo organizacijo in tehnologijo dela v železarstvu in izumil puhalnik za plavž. Skonstruiral je invalidski voziček, ki mu je kljub hudi bolezni omogočal gibanje. Dejaven je ostal vse do smrti 10. Listopada 1819.

    V spomin na 250. obletnico rojstva Žige Zoisa je izdala Republika Slovenija tri spominske kovance, ki ponazarjajo Zoisovo življenje in delo. Na kovancih je prikazan del kolesa invalidskega vozička, ki mu je kljub bolezni omogočal nadaljevati njegovo delo. Del kroga in prečke ponazarjajo Zoisov krožek. Glavna prečka, ki ločuje obe letnici, pa pomeni »od Žige Zoisa do danes«. Profil portreta si lahko zamislimo kot reko Savo, katere plovnost si je prizadeval izboljšati.

    Zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini do največ 3000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini do največ 10.000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine bakra, cinka in niklja, v količini 200.000 kovancev.

    Kovanci so bili zbrani v posebni plastični embalaži in papirnem ovitku z osnovnimi podatki o kovancih. Za prodajo je bilo pripravljenih 800 setov po prodajni ceni 1.700 tolarjev.

    10-obletnica Republike Slovenije in tolarja - denarne enote samostojne Republike Slovenije (2001)


    Po sprejetju ustavnega zakona o samostojnosti Slovenije je bil 23. Grudna 1990 plebiscit, na katerem je 88,5 % vseh volilnih upravičencev glasovalo za samostojnost Slovenije. Po Zakonu o plebiscitu je morala biti osamosvojitev uresničena v 6 mesecih.

    25. Rožnika 1991 je Skupščina Republike Slovenije razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Republika Slovenija postala samostojna država. 23. Grudna 1991 je bila sprejeta prva Ustava države Republike Slovenije. Skupščina Republike Slovenije je 25. Rožnika 1991 poleg temeljne listine sprejela vrsto osamosvojitvenih zakonov. Z Zakonom o Banki Slovenije je postala Banka Slovenije Centralna banka Republike Slovenije in bila med drugim pooblaščena, da izdaja bankovce in daje bankovce ter kovance v obtok.

    Za uvedbo slovenske valute je 8. Vinotoka 1991 Skupščina Republike Slovenije sprejela dva pomembna zakona: Zakon o denarni enoti Republike Slovenije, ki določa, da je slovenska denarna enota TOLAR, in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, ki določa tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. In če je denar enako kot jezik sredstvo za sporazumevanje, je tudi naš TOLAR pomemben nacionalni simbol.

    Ob 10. obletnici Republike Slovenije in tolarja - denarne enote samostojne Republike Slovenije, je izdala Republika Slovenija priložnostne kovance. Njihova oblika se podreja pravilu "cifra-mož". Sprednja stran ("mož" - sporočilo izdajatelja) lahko s krogi simbolno predstavlja letnice dreves in ponazarja rast, vitalnost in vse večjo moč samostojne slovenske valute, lahko pa tudi valovanje vode v vodnjaku, v katerega si odvrgel kovanec. Črka "R" na desni strani smiselno dopolnjuje napis "Samostojna Slovenija" in pomeni kratico oblike državne ureditve, ki je bila uveljavljena hkrati z uvedbo samostojne valute. Na hrbtni strani ("cifra") so nominalna vrednost, ime izdajatelja kovanca in letnica njegove izdaje.

    Zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, s čistino 900/1000, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, v količini 1000 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev, s čistino 925/1000, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, v količini 3000 kovancev ter

    tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 100 tolarjev, izdelan iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja, s težo 9 gramov in premerom 28 milimetrov, v količini 500.000 kovancev.

    Avtorji idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec: Matevž Čelik, Domen Fras, MA, Vasja Semolič / Baterija, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica š.p.

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

    Ob svetovnem prvenstvu v nogometu - Koreja, Japonska (2002)


    Ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Koreji in na Japonskem je izdala Republika Slovenija v letu 2002 tri priložnostne kovance: zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec. Izdani so bili v počastitev uspeha državne nogometne reprezentance ter so priznanje ekipi, trenerju in Nogometni zvezi Slovenije. Prav tako pa so izraz širše pripadnosti športu in športnim tekmovanjem, pri katerih sodeluje čedalje več naših športnikov, rekreativcev in športnih delavcev.

    Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu leta 2000 je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev naše ekipe med dvaintrideset reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi ni bilo moštev nogometno veliko bolj razvitih držav od Slovenije.

    Dosežki slovenske reprezentance so bistveno povečali zanimanje za nogomet pri nas in pomenili premik v zavesti športnih navdušencev. Tako imenovana nogometna pravljica je tudi v naših mestih spodbudila prizore množičnega navdušenja. Od tod uveljavljeno geslo: "Slovenija gre naprej!"

    Motiv na kovancu se navezuje na zgodovinsko dejstvo, da je nogometna igra na Kitajskem že v prvih letih našega štetja veljala za simbol "mladega sonca". Na kovancih sta upodobljena sonce z žarki na obzorju in človeška figura, ki prikazuje nogometaša, tik preden udari žogo. Sonce z žarki simbolno zemljepisno opredeljuje kraj prvenstva, pet žarkov pa predstavlja pet celin. Žoga - človek - sonce so trije elementi, ki tvorijo prostorsko predstavo.

    Zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, čistino 900/1000, težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov ter v količini 1.500 kovancev,

    srebrnik z nominalno vrednostjo 2500 tolarjev, čistino 925/1000, težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov ter v količini 2.500 kovancev ter

    priložnostni dvokovinski kovanec z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, sestavljen iz jedra (zlitina: 75 % bakra in 25 % niklja) in oboda (zlitina: 78 % bakra, 20 % cinka, 2 % niklja), s težo 9 gramov in premerom 28 milimetrov ter v količini 500.000 kovancev.

    Avtorji idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec: Primož Gutman, Edin Okić, Urban Švegl, Matjaž Vodlan

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica š.p.

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška

    35. šahovska olimpiada - Bled 2002 (2002)

    Šah je družabna igra, pri kateri si dva igralca na igralni plošči, razdeljeni na 64 črno-belih polj, in z 32 šahovskimi figurami prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu. Igra išče in s skupnim jezikom kombinacij utira poti med narodi, rasami in različno mislečimi. Zanesljivih virov o nastanku t. i. »kraljeve igre« ni, je pa mogoče trditi, da je njena pradomovina nekje v Aziji, najverjetneje na območju današnjega Irana ali Indije. Najstarejši zapis o šahu izhaja iz Perzije s konca 6. stoletja. V Evropo so prinesli to igro trgovci nekako na prelomu prvega tisočletja, srednji vek in predvsem začetek novega veka pa sta sprožila množičnost igranja. Evropski problemski šah se je uveljavil precej pred turnirskim in temu razvoju smo sledili tudi Slovenci - po letu 1856 smo posegali po najvišjih priznanjih in na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil Milan Vidmar v samem vrhu svetovnega šaha.


    Tudi v 20. stoletju je dala Slovenija vrsto svetovnih velemojstrov (Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinec, Stojan Puc in drugi). Z novimi mladinskimi tekmovanji se število udeležencev povečuje in med njimi lahko iščemo bodoče igralce in igralke z najvišjimi naslovi.

    Največje priznanje slovenskemu šahu je bilo izkazano leta 1998 na kongresu svetovne organizacije FIDE, ko so Sloveniji zaupali organizacijo 35. šahovske olimpiade 2002 na Bledu z udeležbo največjih mojstrov šahovske igre z vsega sveta.

    Republika Slovenija je s priložnostnimi kovanci zaznamovala prireditev, ki poteka v državi morda le enkrat v posameznikovem življenju.

    Kovanec ima na sprednji strani razporejenih vseh 32 šahovskih figur v začetnem položaju, na hrbtni pa je uradni znak olimpiade: figura vzpenjajočega se konja z odsevom v vodi (Bled, jezero).

    Zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, čistino 900/1000, težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov ter v količini 500 kovancev ter

    srebrnik z nominalno vrednostjo 2500 tolarjev, čistino 925/1000, težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov ter v količini 1000 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik in srebrnik: Miljenko Licul, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica š.p.

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška

    Evropsko leto invalidov 2003 (2003)

    Invalidi so zelo raznolika skupina ljudi in so upravičeni do istih človekovih pravic kot vsi drugi državljani. Soočajo se z diskriminacijo, ki včasih temelji na predsodkih o njih, še pogosteje pa jo povzroča dejstvo, da so pozabljeni ali spregledani. To pa ima za posledico ustvarjanje in povečevanje ovir v okolju in v odnosih, ki invalidom preprečujejo sodelovanje v družbi.

    Pred leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Ta v veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili invalidi in njihove organizacije ter dajejo večji poudarek človekovim pravicam. Invalidi morajo imeti enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost celostne vključitve v izobraževanje, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, do športnih in prostočasnih dejavnosti ter do storitev in izdelkov.


    Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razglasitvi leta 2003 za leto invalidov v Republiki Sloveniji. Z izdajo priložnostnih kovancev se je Slovenija pridružila skupini držav, ki so se odločile, da bodo s še večjim poudarkom seznanjale javnost o odnosih do invalidov ter razširjale znanje o njihovih pravicah, potrebah in zmožnostih. Preprosto oblikovani priložnostni kovanci nakazujejo težavo invalidnosti, ki jo je ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic možno preseči.

    Na sprednji strani kovanca je klicaj, ki opozarja na diskriminacijo invalidov in vzpodbuja k odgovornosti za enakopraven pristop zdravih ljudi do vseh skupin invalidov. Motiv klicaja se nadaljuje tudi na hrbtni strani kovanca, kjer kot podaljšek stiliziranega vozička predstavlja zgornji del invalidovega telesa.

    Upodobitev invalidskega vozička kot prve predstave, ki spomni na invalidnost, napeljuje k razmišljanju o fizično prizadetih ljudeh in posledično k vzpostavitvi take socialne politike, ki raznolikost invalidov upošteva v čim večji meri. Krog, ki kot zemeljska obla objema osrednji motiv, pa opozarja na mednarodno razsežnost invalidnosti.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 300 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 2.500 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 1.500 kovancev.
    Priložnostni tečajni kovanec:
    nominalna vrednost: 500 SIT,
    zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
    teža: 9 gramov,
    premer: 28 milimetrov,
    izdano: 200.000 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in priložnostni tečajni kovanec: Katarina Čehovin, Kranj

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška

    60-letnica Zbora odposlancev »slovenskega naroda« v Kočevju (2003)

    Po napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. Malega travna 1941, so si območje današnje Slovenije razdelile štiri okupacijske sile, Nemci, Italijani, Madžari in Hrvatje (NDH), ki so si razdelili vplivna območja.


    Komunistična Partija Slovenije je 26. Malega travna ustanovila Protiimperialistično fronto z namenom revolucionarnega prevzema oblasti. Šele po napadu Nemcev na Sovjetsko Zvezo, so Protiimperialistično Fronto preimenovali v Osvobodilno Fronto, svoje zaveznike (Krščanske socialiste, del Sokolov in druge skupine ) pa so v OF »izpostavili« z namenom prikriti dejanski namen KPS – revolucijo in prevzem oblasti. Ko so se komunisti počutili dovolj močne so prisilili ostale svoje »zaveznike« v podpis Dolomitske izjave (konec Svečana 1943), s katero so vsi priznali vodilno vlogo KPS, hkrati pa se odrekli pravici do lastnega političnega organiziranja. Najvidnejši predstavniki vseh teh »političnih skupin« so sestavljali Vrhovni plenum OF, ki je deloval vse do 3. Vinotoka 1943, ko je bil na Zboru odposlancev »slovenskega naroda« v Kočevju izvoljen 120-članski Plenum OF - vrhovni organ OF »slovenskega naroda«. Ti predstavniki so bili obenem Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni organ oblasti, ki se je na zasedanju v Črnomlju 19. Svečana 1944, preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet in se kot tak izoblikoval v slovenski parlament.

    Sklepi Zbora odposlancev »slovenskega naroda« so spremenili položaj Slovenije v Jugoslaviji iz statusa upravne enote, ki je pred II. svetovno vojno bila banovina, v državnopravni (tj. federalni) status. S tem dejanjem je bila podana in začrtana politična pot k slovenski državnosti.

    Dejansko je bil cilj dosežen šele leta 1991 z uspešnim plebiscitom o osamosvojitvi in samoodločbi naroda, ki je od nekdaj hrepenel po lastni in samostojni državi.

    Z izdajo priložnostnih kovancev ob obletnici tega dogodka, je Republika Slovenija preskočila politične poglede na zgodovinska dogajanja polpretekle zgodovine in dala priznanje vsem tistim, ki se nikakor niso želeli ukloniti zahtevam: Naredite mi to deželo spet nemško! Na priložnostnih kovancih so stilizirani deli peterokrake zvezde, ki se stekajo v točke in simbolizirajo pot skupin odposlancev - glasnikov »slovenskega naroda«, ki so se leta 1943 skrivaj zbirali in odhajali na večdnevno pot proti Kočevju, na kovancih simbolno upodobljenem z večjo piko.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 300 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 1.500 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik in srebrnik: Blaž Češka, Lukovica

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška

    250-letnica rojstva barona Jurija Vege (2004)

    Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 revnim kmečkim staršem v Zagorici v bližini Ljubljane. Srednjo šolo je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani in dokončal licej z zaključnim izpitom iz fizike, matematike, logike ter metafizike. Zaposlil se je kot inženir za rečno plovbo in se ukvarjal z regulacijo Ljubljanice, Mure, Drave in Save. Kot ambiciozen mladenič je leta 1780 stopil v vojaško službo na Dunaju in se udeleževal bitk po vsej Evropi.


    Z znanjem in osebno hrabrostjo je opravil vrsto izrednih dejanj in prejel najvišje vojaško odlikovanje, kasneje pa še baronski naslov in podpolkovniški čin. Njegovo truplo so septembra 1802 našli v Donavi in nikoli ni bilo pojasnjeno, ali je šlo za samomor, nesrečo ali umor.

    Kot topničarski častnik, specialist za najtežje možnarje, je v mirnih časih na posebnem oddelku topničarstva poučeval matematiko in tam vpeljal pouk matematične analize. Napisal je tudi matematična in fizikalna učbenika. Pisal je o balonih, geodeziji in meteorologiji, najbolj pa se je izkazal na področju balistike in postal eden od utemeljiteljev tega področja na znanstveni podlagi.

    Bil je izumitelj, ki je s pomočjo matematike izpopolnil mehanizem nihajnih ur. V razpravah se je napredno zavzemal za enoten metrsko-kilogramski merski sistem, saj je tedaj vladala na tem področju velika zmeda in šele tri generacije kasneje so ta sistem poenotili. Njegovo najpomembnejše delo pa so Logaritemske tablice. Zaradi njih je bil član več evropskih akademij znanosti. S tablicami so računali v znanosti, vsakdanjem življenju ter šolstvu široma po svetu vse do uvedbe elektronskih računalnikov. Računanje s tablicami je odločilno pripomoglo k matematizaciji naštetih področij, kar je omogočalo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije.

    Republika Slovenija je izdala ob 250-letnici rojstva matematika barona Jurija Vege tri priložnostne kovance s kombinacijo upodobitve risbe iz Vegove strokovne razprave o obliki vrteče se Zemlje (osni presek vrteče se krogle) in profila Vegove podobe, povzetega iz doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Ivan Zajc (1903).

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 300 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 1.500 kovancev.
    Priložnostni tečajni kovanec:
    nominalna vrednost: 500 SIT,
    zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
    teža: 9 gramov,
    premer: 28 milimetrov,
    izdano: 200.000 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka zlatnik, srebrnik in priložnostni tečajni kovanec: Miljenko in Maja Licul, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Kremnica, Slovaška

    1000-letnica prve pisne omembe Bleda (2004)

    "Dežela Kranjska nima lepš´ga kraja, ko je z okol´šč´no ta podoba raja!" S tem verzom je véliki slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800-1849) opisal Bled.


    Bled že dolgo slovi po vsem svetu po izjemnih naravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih - jezeru z otokom, cerkvijo na otoku z zvonom želja, gradu, ki gnezdi na skalni gmoti nad jezerom, arheoloških najdbah in drugih lepotah. Posebnost kraja in turistične ponudbe so vožnja s kočijo okoli jezera, tradicionalni prevozi na otok z velikim čolnom s streho - pletnjo, s kulinaričnega področja pa po kremnih rezinah.

    Prvi sledovi človeka na Bledu segajo v kameno dobo, pod gradom pa so našli predmete iz starejše železne dobe. Prvič je Bled pisno omenjen v listini, s katero je rimsko-nemški cesar Henrik II. aprila 1004 podelil briksenškemu škofu posestvo Bled (Veldes) na Kranjskem. Leta 1011 jim je podaril še romanski stolp z obzidjem, ki je bil zametek današnjega Blejskega gradu.

    Fotokopija originalne darilne listine iz leta 1004 je shranjena na gradu v muzejski zbirki, ki prikazuje tudi najstarejšo zgodovino Bleda s prvimi izkopaninami in grad v posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja.

    Na Blejskem jezeru, ki je nastalo ob umiku bohinjskega ledenika, je otok s cerkvijo. Temelji predromanske kapele so verjetno edini odkriti primer kultnega objekta iz tega obdobja na našem ozemlju. Po pisnih virih naj bi bila prva zidana cerkev posvečena leta 1142. Današnja oblika cerkve je iz 17. stoletja, njena znamenitost pa je zvon želja, izdelan leta 1534 v Padovi. Med prvimi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so romali k Mariji na otoku. Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod s kopališči.

    Ob 1000-letnici prve pisne omembe Bleda, obletnici, ki ni pomembna samo za turizem na Bledu, temveč tudi za promocijo Slovenije, je Republika Slovenija izdala priložnostne kovance, na katerih je prikazana silhueta otoka s cerkvijo in grajska vzpetina z gradom.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 300 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 1.500 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik in srebrnik: Boštjan Gabrovšek, Tržič

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška



    100-letnica slovenskega filma (2005)

    Film je ena izmed najmlajših umetnostnih zvrsti, s preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja. Prvi so bili nemi, brez govora in glasbe. Grudna 1895 so si obiskovalci v neki pariški kavarni lahko ogledali prve, na film posnete slike, na slovenskem ozemlju pa leto pozneje. Slovenci v tistem času s filmskimi poskusi nismo zamujali za drugimi državami. Leta 1905 je dr. Karol Grossman posnel le nekaj minut dolga dokumentarna filmska zapisa Odhod od maše in Sejem v Ljutomeru, ki predstavljata prve metre slovenskega filma. Leta 1906 je nastal film Na domačem vrtu, ki je zapis podobe družinskega življenja. Filmi se hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije.

    V obdobju med obema svetovnima vojnama sta bila posneta prva slovenska celovečerna filma V kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931) in Triglavske strmine (Ferdo Delak, 1932). V tem obdobju so delovali tudi filmski ustvarjalci, ki so se proslavili z dokumentarnimi filmi, med njimi predvsem Veličan Bešter, Metod Badjura, Ivan Noč, Božidar Jakac in Janko Balantič.


    V tridesetih letih dvajsetega stoletja je s filmskim ustvarjanjem začel tudi prvi šolani filmski ustvarjalec Marjan Foerster. Filmska dejavnost se je med okupacijo nadaljevala. Najizrazitejši filmi so serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti in film Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani 1944.

    Po letu 1945 je bilo v Sloveniji ustanovljeno podjetje za proizvodnjo Triglav film, pozneje Viba film, za distribucijo pa Vesna film. Leta 1948 je France Štiglic posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji. Po tem letu se je začela povečana produkcija slovenskih celovečernih, kratkih igranih, dokumentarnih, reklamnih, študentskih, eksperimentalnih in animiranih filmov. Povprečno je bilo na leto posnetih okoli trideset filmov. Slovenski filmi so sodelovali na domačih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejemali tudi nagrade.

    Po osamosvojitvi Slovenije se je produkcija zmanjšala, kar se je spremenilo sredi devetdesetih let z ustanovitvijo Filmskega sklada Republike Slovenije. Filmskim ustvarjalcem celovečernih filmov pa se je treba zahvaliti za kakovostno umetniško bero, ki zarisuje Slovenijo na filmski zemljevid Evrope in sveta.

    Stota obletnica slovenskega filma ni samo pomemben kulturni dogodek za slovenski kulturni prostor in za ohranjanje slovenske filmske dediščine, temveč tudi pomemben prispevek k evropski in svetovni filmski dediščini. Zato je Republika Slovenija izdala priložnostne kovance z motivom filmske klape, ki simbolizira začetek in konec akcije v filmskem kadru (sprednja stran), in motiv dela filmskega traku, ki v moderni kinematografiji počasi postaja del zgodovine, saj ga že nadomešča digitalni zapis.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 1.000 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 2.000 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik in srebrnik: Matjaž Učakar, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Kremnica, Slovaška

    100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze (2005)

    Prvo organizirano telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi. Naslednje leto so slovenski narodnjaki ustanovili v Ljubljani Gimnastično društvo "Južni Sokol". Na Češkem in v Sloveniji je Sokol pomenil protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. V prvih letih je bila dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kakor telovadbi.

    Na Primorsko in Štajersko so se začela sokolska društva trajneje širiti šele v osemdesetih letih 19. stoletja. Telovadbi je pripisal pomembnost šele dr. Viktor Murnik, ki je z uvajanjem sistematične telovadbe pripomogel tudi k reorganizaciji slovenskega sokolstva.


    Sokoli so v svoje vrste vključevali otroke in odrasle. Imeli so moško in žensko članstvo, mladino so imenovali naraščajniki, dijakom pa oblast ni dovolila vključevati se v društva.

    Leta 1903 so si sokoli izbrali enotna oblačila, leto potem pa so začeli izdajati glasilo Slovenski sokol. Leto 1905 je bilo za slovensko sokolstvo prelomno, saj mu je oblast dovolila združitev v Slovensko sokolsko zvezo, v njej pa so se poenotila skoraj vsa sokolska društva na Slovenskem. Sledilo je organizacijsko in idejno strjevanje članskih vrst, v telovadnicah pa je bilo vse več vzgojnega dela. Slovenska sokolska zveza se je včlanila v mednarodno gimnastično zvezo in slovenski tekmovalci so leta 1907 nastopali na mednarodnih tekmovanjih, ki so jih pozneje poimenovali svetovna prvenstva.

    Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je ob telesni vzgoji vzgajala disciplino telesa in duha. Pomembne vrednote so bile: disciplina, zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih in boj proti krivicam. Sokoli so vedno pomagali drugemu sokolu in vsem, ki so potrebovali pomoč. Po teh načelih deluje tudi sodobna Sokolska zveza Slovenije.

    Ob stoletnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze je izdala Republika Slovenija priložnostne kovance. Osrednji motiv na kovancu predstavlja simbol vzhajajočega sonca, ta simbol je posnet s fasade Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 1.000 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 2.000 kovancev.
    Priložnostni tečajni kovanec:
    nominalna vrednost: 500 SIT,
    zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
    teža: 9 gramov,
    premer: 28 milimetrov,
    izdano: 200.000 kovancev.

    Avtor idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in priložnostni tečajni kovanec: Boštjan Gabrovšek, Tržič

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta (2006)

    Anton Tomaž Linhart (Radovljica, 11. 12. 1756 - Ljubljana, 14. 7. 1795) se je šolal v Ljubljani in na Dunaju. Po šolanju se je zaposlil kot arhivar in bil nato šolski revizor. Kot šolski komisar v ljubljanskem okrožju se je zavzemal za ustanavljanje šol in ustanovil 18 novih podeželskih osnovnih šol. Prizadeval si je za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.


    Linhart je prvi slovenski dramatik, ki je v slovenski jezik prevedel in priredil nemško komedijo in jo poimenoval "Županova Micka". Gre za prvo slovensko posvetno gledališko delo, ki je bilo uprizorjeno 28. Grudna 1789. Ta dan velja za rojstni dan slovenskega gledališča. Napisal je tudi daljšo komedijo "Ta veseli dan ali Matiček se ženi", ki je bila uprizorjena šele leta 1848. Z zgodovinskim delom v dveh delih "Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije" je prvi uveljavil proučevanje in obravnavanje zgodovine Slovencev kot narodnostne celote.

    Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj, najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec ter prvi izraziti meščan v slovenski kulturi. Z delom in pobudami je spodbujal razvoj dramskega slovstva v slovenskem jeziku in napravil prve poskuse znanstvenega zgodovinopisja. Zasluge ima tudi na področju šolstva in knjižničarstva.

    V počastitev 250-letnice rojstva dramatika, pesnika, zgodovinarja in šolnika Antona Tomaža Linharta je Republika Slovenija izdala priložnostne kovance, na katerih je osrednji motiv konturna podoba Linharta ter letnici njegovega rojstva in smrti.

    Zlatnik
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 1.000 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 2.000 kovancev.
    Priložnostni tečajni kovanec:
    nominalna vrednost: 500 SIT,
    zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
    teža: 9 gramov,
    premer: 28 milimetrov,
    izdano: 100.000 kovancev.

    Avtorja idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in priložnostni tečajni kovanec: Maja Licul in Miljenko Licul, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca (2006)


    Anton Aškerc, vodilni epik 20. stoletja na Slovenskem, se je rodil 9. Prosinca 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, bogoslovje pa je študiral v mariborskem semenišču. Kot duhovnik je služboval v več krajih na Štajerskem, vendar se je zaradi navzkrižja s cerkvenim redom predčasno upokojil. Nato je do smrti (10. Rožnika 1912) delal kot prvi mestni arhivar v Ljubljani. Z njegovo nastavitvijo se je začelo obdobje sistematičnega in kontinuiranega dela z arhivskim gradivom ljubljanskega magistrata, prve arhivske ustanove, ki je samostojno delovala na ozemlju današnje Slovenije.

    Aškerc je najprej pisal lirske pesmi, po letu 1882 pa vedno več epskega pesništva. V liriki je izpovedoval domoljubje, ljubezen in verski dvom. Teme za balade in romance je jemal iz slovenske in slovanske zgodovine, biblije in ljudskega izročila. Po nekaj anonimnih objavah pesmi v "Zgodnji Danici" je objavljal v "Zvonu" in "Ljubljanskem zvonu". Za njegovo pesništvo sta značilni prvi zbirki "Balade in romance" in "Lirske in epske poezije".

    Vtise o potovanju po tujih deželah je ubesedil v potopisih "Izlet v Carigrad" in "Dva izleta na Rusko". Ukvarjal se je tudi s prevajanjem, zlasti ruskih pesnikov.

    V počastitev 150-letnice rojstva pesnika Antona Aškerca je Republika Slovenija izdala priložnostne kovance, na katerih je osrednji motiv podoba Aškerca z letnicama njegovega rojstva in smrti ter faksimilom njegovega podpisa.

    Zlatnik:
    nominalna vrednost: 25.000 SIT,
    čistina: Au 900/1000,
    teža: 7 gramov,
    premer: 24 milimetrov,
    izdano: 1.000 kovancev.
    Srebrnik:
    nominalna vrednost: 5.000 SIT,
    čistina: Ag 925/1000,
    teža: 15 gramov,
    premer: 32 milimetrov,
    izdano: 2.000 kovancev.

    Avtorica idejnega osnutka za zlatnik in srebrnik: Julija Zornik, Ljubljana

    Medaljerska dela: Jan Černaj, Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška

    Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška


    PRILOŽNOSTNE IZDAJE BANKE SLOVENIJE

    Banka slovenije je izdala naslednje priložnostne izdaje bankovcev in kovancev.

  • 8. Vinotoka 2001 - zlato in srebrno medaljo, set bankovcev, set priložnostnih tečajnih kovancev in zbirko priložnostnih bankovcev
  • 6. Velikega travna 2002 - 1000 kompletov vrednostnih bonov (apoena za 2000 in 0,50 enot)
  • 26. Velikega travna 2003 - priložnostne bankovce za 10.000, 1000 in 100 tolarjev Grudna 2003 - 200 kosov reprodukcije bankovca za 10 tolarjev
  • 2005 – izdala je zbirke kovancev po posameznih letnikih in v dveh izvedbah kovanja (proof in navadni).
  • 2006 - 2.000 kosov zlate in 2.000 kosov srebrne medalje, ki sta poimenovani ZLATI TOLAR in SREBRNI TOLAR in zbirko tolarskih kovancev z letnico kovanja 2006 v količini 5.000 kosov


  • Vsi slovenski tolarji in stotini so se prenehali uporabljati 15. Prosinca 2007. Nadomestil jih je Evro.

    SLOVENSKI EVRO:

    Slovenija je 1. Prosinca 2007 , prevzela novo denarno valuto imenovano Evro. Tako so tolarske bankovce zamenjali, bankovci za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, ki so v vseh evroobmočjih enaki. Z njimi lahko plačujemo v državah članicah Evropske unije.

    Posamezen evrobankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov, kot so klasika, romantika, gotika, renesansa, barok, arhitektura železa in stekla in sodobna arhitektura 20 stoletja.

    Na sprednji in zadnji strani bankovcev lahko najdemo slike simboličnega pomena. Tako so na sprednji strani okna in vrata, ki simbolizira odprtost in sodelovanje. Prav tako pa 12 zvezd predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope.

    Na zadnji strani mostovi simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi in ostalim svetom.

    Vsak evro bankovec vsebuje ime valute, ki je zapisana v latinski EURO in grški EYPO pisavi. V zgornjem delu bankovca je v levem kotu zastava Evropske unije, znak za zaščito avtorskih pravic, ter kratice Evropske centralne banke v 5 različnih jezikih BCE ECB EZB EKT EKP.

    Kovanci :

    Imamo kovance za 1, 2 evra in za 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov. Za razliko od bankovcev, pa imajo kovanci v vsaki državi svojo vrstno sliko na hrbtni strani. Slovenski evrokovanci imajo nacionalne motive. Na vseh kovancih je zraven slike tudi 12 zvezd in med njimi napis Slovenija.

    Tako imamo na kovancih za:
    1 cent : Štorkljo ( oblikoval Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko )


    2 centa : Knežji kamen


    5 centov: Sejalec ( motiv likovnih umetnikov, ki trosi semena – zvezde in pike) – delo Ivana Groharja


    10 centov: Katedralo svobode (delo Jožeta Plečnika)


    20 Centov:Lipicanca


    50 Centov: Triglav, ozvezdje raka in napis ''Oj triglav moj dom''


    1 Evro: Primoža Trubarja in napis ''STATI INU OBSTATI''


    2 Evra: Dr. Franceta Prešerna ter njegov rokopis : ''Žive naj vsi narodi''


    Banka Slovenije je izdala 100.000 kosov naših kovancev.

    Izdani pa so tudi bili spominski in zbirateljski kovanci.

    Spominski kovanci so prav tako lahko plačilno sredstvo. Imajo enake kemične in fizične lastnosti kot kovanec za 2 evra. Imajo skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo

    25.3.2007 je bila obletnica podpisa Rimske pogodbe. Izdan je bil spominski bankovec za 2 evra. Slovenija je izdala 400.000 spominskih kovancev za 2 evra. Evropska stran je enaka kot pri kovancu za 2 evra, nacionalna stran je prav tako za vse države enaka, vendar je napis TREATY OF ROME – 50 YEARS" in "EUROPE" lahko zapisan v jeziku posamezne države. Tako je na Slovenskih kovancih zapisano RIMSKA POGODBA, 50 LET, EVROPA in država SLOVENIJA.

    Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali kovin ter se izdajajo le ob dveh dogodkih na leto. V Sloveniji z njimi lahko plačujemo, med tem ko imajo v ostalih državah le numizmatično vrednost.

    VIR: Banka Slovenije



    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com