O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Simboli


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenska tradicionalna praznična jed tako imenovana potica? Potico - zvit kvašen kolač, ki ga gospodinje nadevajo z orehi, makom, rozinami, različnimi zelišči, skuto, medom ali celo z ocvirki najdemo po vsej Sloveniji ob vseh priložnostih. V zadnjih časih pa je potica postala tudi eden bolj prepoznavnih znakov Slovenije najrazličnejših mednarodnih državniških, kulturnih in športnih srečanjih.

    Triglav





    Gora Triglav (2864m) v Julijskih Alpah, je za Slovence prvovrsten narodni simbol, upodobljen tudi v državnem grbu Republike Slovenije. Čeprav v glavnem velja prepričanje, da je Triglav postal simbol slovenstva šele v 19. stoletju, gre v resnici za mnogo starejši simbol.

    Njegov pomen se je pri Slovencih ohranil še izpred krščanskega obdobja. Dejstvo je, da se že pri Venetih pojavlja božanstvo Trimužijat, kar pomeni enako kot Triglav. Nesporno je tudi dejstvo, da je bilo božanstvo Triglav pri delu Slovanov (zahodnih Slovanov, najbrž pa kar pri točno določenem ljudstvu Slovenov) izredno čaščeno. Njegovo ime se pojavlja v glavnem v srednji Evropi, kjer so živeli nekoč Veneti oz. Sloveni, naši predniki. Pojavlja se pri Polabcih in Pomorjancih, pri Slovakih, Slovencih in na ozemlju, kjer smo nekoč živeli Slovenci (Avstrija, severna Italija, Hrvaška –Dreiherrnspitze 3499m, Corno Tre Signori 3360m, Troglav…)

    Posebej zanimiva je najdba troglavega kipa v Ždrapanju, v bližini Knina na današnjem Hrvaškem. Triglavov kip so našli leta 1889, ob tem pa je zanimivo tudi to, da so v bližini odkrili več srednjeveških spomenikov iz obdobja t.i. »hrvatskih narodnih vladara«. V bližini je tudi najvišji vrh Dinarskega gorstva – Troglav. Glede na to, da pri Hrvatih nikdar ni bil izpostavljen Triglav kot simbol, ta odkritja samo potrjujejo novejše izsledke, da smo na tem ozemlju nekoč, pred prihodom Hrvatov in še dolgo potem, živeli Slovenci. Precej verjetno pa je tudi, da državnost Hrvatov izvira iz starodavnega slovenskega državnega izročila Panonskih Slovencev.

    Hrvati so našo zgodovino preprosto ukradli in si jo prisvojili, pod krinko, češ da so včasih, pred njihovim pojavom, v tej deželi živeli neki Slovani. Ti »neki Slovani«, pa smo bili mi, Sloveni oziroma Slovenci!

    Triglav v predkrščanskem verovanju Slovencev predstavlja troglavo božanstvo neba, zemlje in podzemlja. Tri glave ponazarjajo hkrati tri sestavine – zemljo, zrak in podzemlje. Njegovo poosebljenje je velika gora, ki po verovanju prestavlja vez med nebom in zemljo (axis mundi).

    Pomen Triglava in njegov obstoj pred krščanstvom, je dokumentiral tudi kronist Ebbo (Vita Ottonis, 1128), ki poroča, da je imel bog Triglav svoj tempelj v mestu Štetin ob izlivu Odre, kjer je bil tudi zlati Triglavov kip. Podreti ga je dal bamberški škof Oton, ko je pokristjanil Pomorjance.

    Ime gore Triglav se je v pisanih zgodovinskih virih najprej pojavilo leta 1452 v obliki Terglau, kar se je uporabljalo (tudi v obliki Terglou), vse do konca 18. stoletja, ko je slovenski kulturni krog okrog barona Žiga Zoisa, uveljavil zapisovanje v obliki imena Triglav.

    Prvi dokumentiran vzpon na Triglav, se je na pobudo barona Žige Zoisa, posrečil 26. Velikega srpana 1778. Na Triglav so se povzpeli štirje Bohinjci, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Prva ženska na Triglavu je bila Rozalija Škantar iz Srednje vasi, vzpon pa je opravila leta 1870.

    Triglav nam v novejši zgodovini prvi predstavlja A. Tomaž Linhart v svojem delu Poskus zgodovine Kranjske (1791). Precejšnje zasluge za ponovno uveljavitev Triglava kot simbola Slovencev ima baron Žiga Zois, dokončno pa Jakob Aljaž, ki je leta 1889 prišel na Dovje za duhovnika. V tem času se je povzpel na Triglav in se odločil, da bo vrh za vselej ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev ga je odkupil od občine Dovje, zatem 7. Velikega srpana 1895 postavil stolp (Aljažev stolp) in vrh Triglava podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

    Na simbolni ravni se je Triglav uveljavil med drugo svetovno vojno, kot simbol Osvobodilne fronte. Ob tem se voditelji OF, komunisti, očitno niso zavedali njegovega starodavnega izvora in hkrati tudi verskega pomena. Zanje je bilo dovolj, da Triglav ni katoliški simbol in da ga je bilo zelo lahko risati po stenah. Po vojni je bil Triglav osrednji lik tudi v grbu Socialistične Republike Slovenije.


    Grb nekdanje Socialistične Republike Slovenije

    Toda Triglav je bil hkrati tudi simbol protikomunistov v povojni emigraciji, ki so izdajali glasilo z imenom Klic Triglava, katero je zagovarjalo samostojno slovensko državo.

    Očitno je torej, da so simbol Triglava iz takšnih ali drugačnih razlogov, uporabljali kot simbol slovenstva tudi najbolj sprti in ideološko obremenjeni Slovenci, podobno kot je to veljalo tudi za prvo slovensko himno Naprej zastava slave.

    Triglav se pojavlja tudi v številnih slovenskih narodnih pesmih, kakršni sta npr. Oj Triglav moj dom in Po jezeru bliz' Triglava, zelo pomembno vlogo pa ima tudi pri pripovedki oziroma legendi o Zlatorogu, v planinskem raju pod Triglavom, v katerem so živele bele žene…

    Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991, je stiliziran Triglav postal osrednji lik tudi v grbu (pravilneje bi bilo reči znaku) Republike Slovenije, kateremu so se pridružile tri zlate zvezde iz grba Celjskih grofov in morje, preko grba pa je nato Triglav pristal tudi na zastavi Republike Slovenije.


    Grb Republike Slovenije




    Pregovor dneva
    Strupen jezik je nevarnejši od strupene kače.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1930 začetek 1. tržaškega procesa
    1928 Radio Ljubljana začne redno oddajati
    Rojstva:
    1906 Fran Petre, slovenski književni zgodovinar († 1978)
    1796 Miha Kastelic, slovenski pesnik († 1868)
    Smrti:
    1964 Jože Pahor, slovenski pisatelj (* 1888)
    1942 Gregor Gojmir Krek, slovenski skladatelj (* 1875)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com