|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je med prvo svetovno vojno preko slovenskega ozemlja potekala izjemno pomembna frontna linija, kjer je potekala največja gorska bitka v zgodovini človeštva, imenovana Soška fronta? Na Soški fronti so se proti Italijanom na Avstro-ogrski strani borile enote številnih narodov srednje Evrope! Vojaki slovenskih polkov Avstro-ogrske armade, so na hribu Škabrijelu izbojevali zmago v najhujši bitki v zgodovini Avsto-ogrske armade. Kar dva zgodovinopisca Veith in Weber sta zapisala da je »87. Celjski pešpolk uspešno prestal najhujši boj, kar jih je kadarkoli bojevala katerakoli avstrijska enota«! Zgodovino fronte predstavlja 11 italijanskih ofenziv in 1 ofenziva s strani centralnih sil!
|
|
Uvod v zgodovino Slovencev
Slovenci smo narod z najdaljšo zgodovino v srednjeevropskem
prostoru. Zgodovinska dejstva in viri, arheološke najdbe, imena krajev, rek,
gora in dolin, kar imenujemo tudi toponimi, predvsem pa slovenski jezik, v
celoti dokazujejo našo nekdanjo prisotnost v obsežnem delu srednje Evrope.
Od Baltika na severu, do juga Balkanskega polotoka ter od Švice in severne
Italije na zahodu, do Ukrajine in Moldavije na vzhodu, je že več kot 1000
let pred Kristusovim rojstvom prebivalo ljudstvo, ki so ga imenovali Veneti
oz. Sloveneti. To ljudstvo ki se je v srednjeevropskem prostoru razširilo in
uveljavilo s kulturo žarnih grobišč in polj, je za seboj pustilo številna
pričevanja, ki jasno dokazujejo, da smo prav Slovenci njihovi najbližji
potomci.
Številni predmeti, ki so bili najdeni v preteklem času in ki jih
vedno znova odkrivamo kažejo na to, da so tako Iliri, kot tudi Kelti, za
katere je dolgo veljalo prepričanje, da so živeli v naših krajih, dejansko
bili Veneti. Ta narod so razna ljudstva in njih pisci imenovali s številnimi
imeni Veneti, Sloveneti, Sloventi, Sloveni, Slougenzi, Slovinci, Zloueni,
Slowenen, Iliri, Ilirci, Vendi, Vindi, Heneti, Enetoi, Venedi, Vinedi,
Windi, Windisch, Vinuli, Winti, Sclaboni, Sclaveni, Schiavoni, Schiavi,
Slavi in včasih celo Vandali. V vseh primerih gre za poimenovanje istega
ljudstva ali naroda - Slovenetov oz. Slovencev. Slovenski zgodovinar Dr.
Josip Gruden v začetku 20. stoletja pravi, da so rimski zgodovinopisci
imenovali 'Slovenijo', 'domovino Sloven(c)ov, h kateri so prištevali
pokrajine med Donavo in Jadranom ter Alpami in jugom balkanskega polotoka.
Slovenski pesnik Valentin Vodnik je že leta 1811 zapisal: 'Od nekdaj stanuje
tukaj moj rod, če ve kdo za dru'zga, pove naj od kod.' Na ta način je
najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo
priseljenci v svoji domovini tako kot so to povsem dokazano tako Italijani
in Nemci (Avstrijci), kot tudi Madžari in Hrvati.
Pred njim je enako trdil
že Adam Bohorič, za njim pa še cela plejada najodličnejših slovenskih sinov
(Davorin Trstenjak, Jakob Zupan, Anton Krempl, Matevž Ravnikar Poženčan,
Peter Hitzinger, Henrik Tuma, Fran Erjavec, Rudolf Badjura, Davorin Martin
Žunkovič, Josip Mal, Ivan Rebec, Anton Berlot, Franc Jeza, Stanko Dimnik,
Jože Srebrnič, Ivan Tomažič, Matej Bor - Vladimir Pavšič, Jožko Šavli,
Vladimir Verbovšek, Lojze Wagner...), ki so kljub nasilju in pogosto tudi
posmehu tujih oblastnikov in domačih karieristov, vztrajno dokazovali
resnico in iskali korenine Slovencev ter na ta način razkrivali prave
sovražnike našega naroda.
Bili so izpostavljeni nasilju, cenzuri in hudim
pritiskom. Umaknili so njihova dela iz naših polic in nam jih skrili. Zakaj
jih še danes s težavo najdemo v naših najodličnejših knjižnicah, navadno pod
opombo samo za čitalnico ali pa si jih celo ni mogoče izposoditi? Zato ker
so v slovenski politiki, ki odločilno vpliva na šolske in izobraževalne
programe, kljub osamosvojitvi, ostali ljudje vseh barv in prepričanj, ki
imajo vsa svoj izvor v tujini. Ker nas kot že tolikokrat doslej vodijo proti
nacionalni, 'svetovljanski' in 'svobodoljubni' (liberalni ali klerikalni ali
komunistični) kvazi voditelji brez izoblikovane lastne identitete in
samozavesti, ljudje,ki nimajo svojega jaza in tudi niso sposobni zastopati
interesov slovenskega naroda. Zato so se prisiljeni naslanjati na tuje
ideologije in tuje centre moči, od koder vodijo politiko, ki za nas Slovence
ni in ne more biti sprejemljiva.
V začetku 19. stoletja, ko je z vzponom
nemških in italijanskih nacionalistov, v ta okvir sodila tudi 'nemška šola
zgodovine', malo kasneje pa tudi italijanska, so v smislu takratnih
ekspanzionističnih političnih ciljev, tako nemški, kot tudi italijanski
zgodovinarji, premišljeno postavili izmišljeno teorijo o tisočletni
naselitvi nemškega in italijanskega naroda na našem ozemlju, ki so ga s
svojim prihodom v 6. stoletju od tu izrinili Slovani in med njimi Slovenci.
Ta teorija je služila nemškemu in italijanskemu širjenju proti vzhodu oz.
jugu ter na Jadran. V končni posledici je v svoji najhujši obliki prišla do
izraza v podobi Adolfa Hitlerja in njegovi teoriji življenskega prostora
(Lebensraum).
S tem so nam Slovencem povsem nezasluženo naprtili zločin
genocida, saj bi naj ob svojem prihodu uničili oz. izbrisali staroselce
Nemce (Germane) in Italijane (Romane). Hkrati pa so si na ta način
zagotovili tudi opravičilo za nasilje nad Slovenci z izgovorom, da se borijo
le za nekoč njihova ozemlja, ki smo jim jih mi ukradli. Ker je takratno
'uradno' nemško zgodovinopisje izobraževalo tudi Slovence, so ti njihovi
učenci povzemali zgodovino Slovencev po nemški zgodovinski šoli.
Kasneje, ko
je med Slovenci začela prevladovati panslovanska in južnoslovanska ideja, je
nemška teorija o prihodu Slovencev v naše kraje v 6. stoletju izza 'skupne
praslovanske domovine nekje za Karpati', v celoti ustrezala ideji o skupnem
slovanskem izvoru južnih Slovanov, ki da so le troedini narod. Zato smo se o
nekritično prevzeti zgodovini o prihodu Slovencev v naše kraje v 6. stoletju
znova in znova učile generacije Slovencev v slovenskih šolah. Če je mogoče
razumeti, da smo se takšne nesmisle učili v avstrijskih, italijanskih,
madžarskih in jugoslovanskih šolah, pa je popolnoma nesprejemljivo, da se to
še naprej učimo kljub 13 letni samostojni slovenski državi.
Narod brez
zgodovine oz. narod s takšno zgodovino, kot so jo nam pisali tujci, ne more
izoblikovati dovolj jasne in pokončne identitete, zato se tudi ne more
dovolj upreti tujim pritiskom. In takšen narod je neizbežno obsojen na
propad! Povsem drugačno identiteto pa lahko izoblikuje narod s slavno in
brezmadežno zgodovino (brez genocida), ki je na tem ozemlju živel in delal
že davno pred prihodom tujcev.
Ni nepomembno vedeti, da so naši predniki
nekoč obvladovali skoraj pol Evrope in da se je del Slovenetov naselil tudi
v današnji francoski pokrajini Bretaniji. Tej gričevnati pokrajini domačini
še danes pravijo brejž (breg), sami sebe pa imenujejo Brejž'c, skorej enako
kot pri nas sebe Brežičani. Ni nepomembno vedeti, da se da prav in edino s
pomočjo slovenskega jezika razbrati starodavne napise Etruščanov in Venetov,
pa tudi 'germanskih in nordijskih' run v takratni sloventski pisavi, ki je
obstjala že davno pred latinsko.
Slovenski jezik je pa nasploh in še posebej
z nekaterimi svojimi narečji, pravi primer arhaičnega jezika, ki ga krasijo
celo takšne posebnosti kot je dvojina in je nedvomno tesno povezan tudi s
sanskrtom. Številne slovenske besede ali njih koreni so se ohranile prav pri
vseh naših sosedih.
Ni nepomembno vedeti, da je že klasični grški geograf
Strabon, ki je umrl leta 25 po Kr. zapisal 'Tergeste vicus carnicus' ali
Trst, karnijska vas. Tergeste izvira iz debla terg ali trg, ki ni niti
latinsko, niti nemško, niti grško temveč povsem jasno le slovenetsko oz.
slovensko. Karni ali Tauriski so bili prebivalci gora. Tudi Plinij je
zapisal: 'Carni quondam Taurisci, tunc Norici...', kar pomeni Karni
(Garni-Gorni-Gornji, kar je podobno kot med Krajnci Gorenjci) enkrat
Tavriščani (Tavrščani, Tabrščani), drugič Noričani. Latinski Katon je
mnenja, da so Salašani (Salassi) sosedje Karnov, oboji pa spadajo med
jadranske Venete. Tudi Strabon govori o tem, da so Noričani in Tavriščani
istega, torej sloventskega rodu.
Kako smo torej Slovenci že ob Kristusovem
rojstvu živeli v Trstu, takrat še vasi, ki smo ji tudi dali ime, ker smo tam
t(e)rgovali, če pa smo prišli v te kraje šele šeststo let kasneje?!
Ni nepomembno vedeti, da smo bili Slovenci tisti, ki smo že tisoč let
izpostavljeni raznarodovanju in genocidu s strani naših neposrednih sosedov.
In ni nepomembno vedeti, da smo Slovenci ne samo petsto, temveč več kot
tisoč let branili zahodno Evropo in krščanstvo pred vdori in vpadi divjih
aziatskih narodov.
Že samo to dejstvo je samo po sebi dovolj, da bi morali
današnji evropski narodi brez najmanjšega pomisleka sprejeti Slovence, ne le
kot sebi enake, pač pa tudi kot takšne, katerim dolgujejo veliko hvaležnost
za svoj napredek in razvoj! Kajti ko smo mi krvaveli, so drugi uživali mir
in oblikovali humanizem ter reformacijo. Toda kako naj to pričakujemo od
tujcev, ko pa povprečen Slovenec ne ve ničesar o naši zgodovini in zato bolj
cenimo tisto kar je tuje, kot pa kar je naše. Skrajni čas je, da se to
dokončno spremeni in enkrat za vselej konča!
|
|
|
|
|
|
