O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Kolumne

    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenski jezik eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik.

    Vstop v schengensko območje ni odpravil državnih meja!



    Dne 21. Grudna/decembra 2007 je Republika Slovenija zraven še osmih članic Evropske unije1 vstopila v schengensko območje in se tako priključila trinajstim starim članicam2 ter dvema članicama Evropskega gospodarskega prostora (EGP)3 v skupnem schengenskem območju.

    Dneve tik pred in ob vstopu v schengensko območje, so nas mediji zasipali z udarnimi naslovi in vsebinami na naslovnicah, spletnih straneh in dnevnih televizijskih ter radijskih poročilih. Nemara se je v marsikateremu manj podučenemu državljanu Republike Slovenije vzbudila misel, da so res odpravljene državne meje. Vse to lahko upravičeno sklepamo na podlagi naslednjih naslovov:4 „Od Estonije do Portugalske brez meja”, „Meje padajo”, „Meje v EU se brišejo”, „Meje z Avstrijo, Italijo, Madžarsko ni več”, „Meje padajo, države praznujejo”, „Slovenija del Evrope brez meja”.

    A temu še zdaleč ni tako. Odpravljena je zgolj kontrola oseb na notranjih mejah schengenskega območja. To pomeni, da se nam ni potrebno več ustavljat na mejnih prehodih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter državami, ki so prav tako v schengenskem območju. Seveda pa to ne pomeni, da lahko potujemo brez dokumentov. Policisti v državah članicah schengenskega območja lahko še vedno preverjajo identiteto oz. skladno z nacionalno zakonodajo še naprej izvršujejo svoja pooblastila, tudi na obmejnih območjih.5

    Državne meje med državami schengenskega območja niso odpravljene, kot se je zmotno (raz)širil t.i. ljudski glas. Ta se je širil celo s pomočjo nekaterih lokalnih radijev preko pogovornih oddaj (o vstopu Republike Slovenije v schengensko območje) v katerih lahko sodelujejo poslušalci. Slišati se je dalo celo vrsto neumnosti od katerih najbolj izstopa mnenje, da odprtih vprašanj z Republiko Hrvaško, glede kopenske in morske meje, sploh ni potrebno reševati, ker mej sploh več ne bo in bomo vsi eno ipd.6

    V nadaljevanju bomo poskušali na razumljiv način predstaviti pomen in vlogo državne meje. Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS, ZNDM-2) le-to opredeljuje kot mejno črto, ki razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav.

    V mednarodnem pravu pomeni izraz „meja” črto, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije držav ali drugih entitet, ki imajo mednarodni status. Meja v tem smislu pogojuje sodobno teritorialno državo. Kopenska območja sveta danes skoraj v celoti pripadajo ozemljem držav. Ta območja so bila torej v celoti razdeljena med države s postavljanjem meja. (Celar, 2002)7

    Običajno mislimo in govorimo, da je državna meja črta, do katere sega državno ozemlje. Tako je meja predstavljena tudi na zemljevidih. Vendar območje države ni le ploskev na površini Zemlje, temveč je to prostor treh dimenzij, ki se razteza nad površino Zemlje v višino in prav tako pod njeno globino. Državna meja ima najmanj dvojno funkcijo. Omejuje območje državne jurisdikcije oz. določa zunanjo mejo ozemeljske suverenosti in predstavlja obrambno črto.8

    Državne meje so zaradi številnih razlogov v večini primerov tudi tako pomembne, da so spori zaradi njih relativno pogosti. Priznane in stalne državne meje so osnovni pogoj za zagotovljeno varnost držav, saj so slednje izpostavljene številnim nevarnostim, ki so lahko vojnega ali nevojnega značaja.

    Ozemeljske meje v moderni državi natančno določajo, do kod velja pravni red posamezne države oz. do kod sega njena oblast. Danes pomen državnih meja postopoma navidez slabi, vsaj tam, kjer se zaradi povezovanja oblikuje enoten gospodarski in politični prostor (Evropska unija) in se kot vrednota tega povezovanja poudarja svoboda gibanja. (Perenič, 2002)9

    Ne glede na to, pa državne meje Republike Slovenije, kot fizične ločnice in povezovalnega dejavnika, še dolgo nič ne bo zbrisalo z zemljevida, ki zarisuje slovensko državno ozemlje.

    Opombe

    1 Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška.
    2 Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.
    3 Norveška in Islandija.
    4 Naslovi z vsebino so dostopni na spletnih straneh 24ur.com in RTV.
    5 Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah): »poglavje II., Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, člen 23.: 1. V primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti lahko država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na svojih notranjih mejah za določeno obdobje…«
    6 Verjamemo, da takšno mnenje godi marsikateremu slovenskemu politiku, ki je odgovoren za hlapčevsko/ izdajalsko zunanjo politiko Republike Slovenije, od osamosvojitve, do danes. Tukaj imamo v mislih kakopak odgovorne ljudi na Ministrstvu za zunanje in notranje zadeve, Vladi itn. Hrvaške imperialistične težnje po slovenskem ozemlju so očitno obrodile sadove, saj danes Republika Slovenija ne izvaja več jurisdikcije na enako velikem območju kot je bilo to 25.06.1991. Očitno si je Republika Hrvaška z enostranskimi potezami in ob pomoči nekaterih slovenskih izdajalcev prisvojila in si še prisvaja nesporno slovensko ozemlje.
    7 Celar Branko; Slovenija in njene meje, Visoka policijsko-varnostna šola (*danes FVV), Ljubljana 2002.
    8 Ibidem.
    9 Perenič Anton; Uvod v pravo, Visoka policijsko-varnostna šola (*danes FVV), Ljubljana 2002.




    Pregovor dneva
    Jezik z mošnjo raste.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1946 v Ljubljani se prične sojenje Leonu Rupniku, Erwinu Rösenerju, Gregoriju Rožmanu, Miha Krek, Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu v takoimenovanem rupnikovem procesu
    1847 odprta zdraviliška dvorana v Rogaški Slatini
    Rojstva:
    1780 Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec († 1844)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com