O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zemljevidi


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je eden najbolj obiskanih turističnih krajev v Sloveniji Bled? Bled s svojimi številnimi naravnimi in kulturnimi lepotami privablja turiste iz celega sveta. Posebej zanimivo je jezero z otočkom, na katerem stoji cerkvica in do katerega se lahko pripeljete z za Bled značilno gondolo, imenovano pletna. Skoraj 100 m nad jezerom pa na skali stoji grad, katerega korenine segajo kar 1000 let nazaj. Znamenita kulinarična poslastica je sladica, imenovana blejska kremna rezina.

    Zemljevidi



  • leta p.n.š - 500 n.š.
  • 500 n.š. - 1500 n.š.
  • 1500 n.š. - 1900 n.š.
  • 1900 n.š. - 20xx n.š.


  • leta p.n.š. - 500 n.š.


    Rimske province v času Cezarja

    Sledovi Venetov - Rimski imperij

    Sledovi Venetov - Rimske province

    Sledovi Venetov - Galija, Britanija, Germanija

    Omembe Venetov

    Rimske postojanke na ozemlju slovencev ok. leta 0

    Poselitev Slovencev ok. leta 0

    Vdori tujih ljudstev na ozemlje Slovencev v 3.stoletju

    Vdori tujih ljudstev na ozemlje Slovencev v 3.stoletju





    500 n.š. - 1500 n.š.
    (na vrh)


    Provincia Sclaborum (595)

    Samovo kraljestvo (623)

    Evropa v času Bizantinskega cesarstva

    Vzhodne alpe po letu 828

    Karolinško (Frankovsko) cesarstvo 843-888

    Evropska ljudstva okoli leta 900. Neosnovan.

    Karantanija po letu 876

    Karantanija po letu 976

    Naselitveni vdor germanov na slovenska ozemlja in ozemlja drugih ljudstev vzhodne Evrope.

    Srednja Evropa med 919-1125

    Slovensko kraljestvo

    Velika vojvodina Karantanija

    Srednja Evropa okoli 980

    Srednja Evropa okoli leta 1180

    Širjenje krščanstva do leta 1300

    Teritorialni razvoj Koroške od 1000-1918









    1500 n.š. - 1900 n.š.
    (na vrh)


    Evropa okoli leta 1560

    Kozlerjev zemljovid slovenske dežele z naknadno vrisanimi jezikovnimi mejami - NE gre za original!! Glej spodaj.


    Zemjovid Slovenske dežele in pokrajin je izdelal in na svitlo dal Peter Kozler(1824- 1879) pravnik, geograf, politik in eden najbogatejših industrijalcev na Kranjskem (pivovarna v Ljubljani). Kozler se je aktivno zavzemal za uvedbo slovenskega jezika v šole, izrednega pomena pa je njegovo raziskovanje praktičnih možnosti nastanka in obsega Kraljestva Slovenije z lastnim deželnim zborom. Preučil je razširjenost Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem ter nato izdal Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Na njem je vrisal slovensko etnično mejo in jo utemeljil v spremni knjižici Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljevstva in Štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov, krajev i.t.d. Knjižica z uvodom iz leta 1852 in z letnico tiska 1854 vsebuje geografski opis pokrajin in statistične podatke ter narodopisno poglavje, v katerem je podrobno opisana in utemeljena na zemljevidu zarisana slovenska jezikovna meja.

    Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin je izdelan v priročnem formatu (50 x 55 cm) in v merilu 1:576.000. V njem so zajete vse takratne slovenske dežele. Izdelan je na podlagi vojaške topografske karte s črtkanim reliefom in je tiskan kot bakrorez v črno-beli tehniki. Vpisana so mesta, trgi in vasi, označene so pošte in rudniki. Prvič je na zemljevidu zapisano ime slovenskega simbola in najvišje slovenske gore Triglava.

    Zemljovid z letnico 1852, za katerega je Knorr dokončeval dela na plošči, je unikatni znani primerek na Slovenskem, verjetno poskusni odtis, na katerem so vidne še zadnje napake (napačno obrnjeni črki Z in Ž, kar je bila pogosta napaka, saj je pri izdelavi plošče treba upoštevati zrcalnost odtisa, pri napisu Hrvaško ni uporabljen Š ampak S, ni znamenja za postajo, beseda »jzdelal« je napisana z j, …). Unikatni primerek je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

    Z animivo je, da je na tem originalnem zemljevidu vso takratno slovensko ozemlje obarvano drugače, medtem ko so sosednje dežele obarvane belo oziroma rumeno. Na zemljevidu so označene le meje slovenskih pokrajin npr. Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriško-Gradiščanska, Istra in Kvarner, v Prekmurju in Medmurju, v takratni Ogrski, pa meja slovenskega ozemlja ni točno zaključena. Sosednje dežele so »Nemško Štajersko«, Solnograško, Tirolsko, Beneško, Hrvaška, med tem ko Ogrska, kot že rečeno ni označena.

    Usoda Kozlerjevega zemljevida je bila prav nenavadna. Že skoraj dokončana plošča pripravljena za tisk, z vsem gradivom, je leta 1849 izginila. Dve leti pozneje se je izgubljeno ponovno našlo in Kozlerju je zemljevid dokončal bakrorezec Anton Knorr. Leta 1852 je bila že napovedana njegova izdaja, vendar je bil takrat Zemljovid prepovedan zaradi zaostrenih razmer v obdobju Bachovega absolutizma. Sporen je bil zemljevid predvsem zato, ker naj bi prikazoval neobstoječo politično tvorbo (Kraljestvo Slovenija), prav tako pa sta bili sporni tudi praktično popolna slovenska toponomija (prvič uporabljena na kakem zemljevidu) ter zarisane jezikovne meje, do katerih je v tistem času segala slovenska govorica. Proti Petru Kozlerju so zato uvedli sodno preiskavo pred vojaškim sodiščem, iz katere pa se je srečno izvlekel.

    V knjigarnah Mladinske knjige je naprodaj reprint Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin, vendar je na tem izvodu s črno črto vrisana nekakšna novejša jezikovna meja, iz sredine 20. stoletja, tako na Štajerskem, Koroškem, kot Goriškem in zlasti v Istri (meja na Dragonji). Zanimivo in hkrati žalostno je to, da ni naprodaj reprint originala, hkrati pa tudi to, da je v knjigi Ilustrirana zgodovina Slovencev natisnjen prav tako Zemljovid z vrisano to novejšo mejo, ki vanj ne sodi.





























    1900 n.š. - 20xx n.š.
    (na vrh)


    Krščanski in drugi zgodovinski spominski kraji iz nekdanje Karantanije na Koroški pod sedanjo avstrijsko oblastjo

    Naselitveno območje Slovencev nekoč in danes

    Naselitveno območje Slovencev - projekcija 2200

    Zemljevid pokrajine Slovencev (naselitveno območje)

    Zemljevid pokrajine Slovencev (naselitveno območje) - grafično odebeljena meja za lažjo ponazoritev

    Zemljevid pokrajine Slovencev (naselitveno območje) - primerjava projekcij društva Hervardi / Jurij Venelin



    Pregovor dneva
    Vsakomur se svoje najlepše zdi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1926 Josip Perme odkrije Županovo jamo
    Rojstva:
    1891 Janez Jalen, slovenski pisatelj († 1966)
    1887 Albert Sirk, slovenski slikar († 1947)
    1842 Anton Tomšič, slovenski časnikar, urednik († 1871)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com