O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • V medijih


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenski borec Tomaž Barada večkraten evropski in svetovni prvak v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu? Z zadnjima titulama svetovnega prvaka v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu se je okronal na svetovnih prvenstvih na Poljskem leta 2003 in v Sloveniji leta 2002.

    Zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije



    MITSKO IN STEREOTIPNO V SLOVENSKEM POGLEDU NA ZGODOVINO



    19., 20. in 21. Vinotoka 2006 je v Kranju potekalo 33. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije, z naslovom Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino. Razprave ali bolje rečeno referati (razprav namreč ob nekaterih referatih dejansko ni bilo, le referenti so podali svoja poročila), so v pisni obliki izšli v zborniku z zgornjim naslovom.

    Nas je najbolj prijetno presenetil referat dr. Andreja Hozjana, docenta na novoustanovljeni Filozofski fakulteti v Mariboru, ki je na srečanju zgodovinarjev predstavil referat z naslovom
    SLOVENSKE AKTUALIZACIJE MITSKEGA IN STEREOTIPNEGA V ZGODOVINOPISJU NA SVETOVNEM SPLETU. PRIMERI NEPOLITIČNIH DRUŠTEV V RS.

    V omenjenem referatu je večino svojega časa namenil predstavitvi Društva Hervardi, za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Prispevek dr. Andreja Hozjana vam v tem oddelku predstavljamo v celoti, skupaj z našim komentarjem in nekaterimi popravki.

    Najprej želimo bralcu le predstaviti pomen besede stereotipen, kot to tolmači Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ:
    stereotípen -pna -o prid. (i?) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine:

    Iz Naslova referata dr. Hozjana je torej jasno razvidno, da je izbral društvo Hervardi kot primer ustaljenega (izraz stereotipno pomeni pravzaprav le tujko za slovenski izraz ustaljen) podajanja slovenske zgodovine, kar pravzaprav pomeni, da po njegovem Društvo Hervardi na svoji spletni strani podaja splošno uveljavljeno (stereotipno) slovensko zgodovino. Tudi za tovrstno nenadejano pohvalo se dr. Hozjanu iskreno zahvaljujemo.





    Dr. Hozjan v svojem Uvodu zapiše nekaj zelo zanimivih stavkov. Za predstavitev primerov »očitnega mitiziranja in stereotipiziranja preteklosti našega etničnega prostora na svetovnem spletu« (medmrežju ali internetu), je izbral dve organizaciji – Društvo Hervardi in Blood&Honour Slovenija. Dr. Hozjan v Uvodu tudi globokoumno zapiše, da »Spletne strani vsekakor odražajo miselno naravnanost ter intelektualni domet društvenih ideologov«.

    Najbolj zanimiv stavek v Uvodu je vsekakor ta, v katerem dr. Hozjan pravi o Društvu Hervardi naslednje: »Njihove strani prekipevajo od domoljubja, ki je zaobjeto v svojskem podajanju slovenske zgodovine«, kar pa je pravzaprav ravno nasprotno od stereotipnega – ustaljenega podajanja.

    Zanimiva je tudi izbira obeh organizacij, na eni strani domoljubnega Društva Hervardi, na drugi strani pa »organizacije« B&H, ki sama sebe razglaša za nacionalsocialistično gibanje z začetkom v Veliki Britaniji…

    Takojšen pogled na obe organizaciji, resnemu poznavalcu da kar nekaj bistvenih razlik, v njunem dojemanju domoljubja in delovanju. Medtem ko je Društvo Hervardi avtohtona domača organizacija, registrirana v RS, je B&H, po lastni opredelitvi – mednarodno, neodvisno patriotsko, nacionalsocialistično gibanje.

    Izvor in središče Društva Hervardi sta doma, v domovini Sloveniji, medtem ko je to v primeru B&H v Veliki Britaniji. Društvo Hervardi ne zagovarja nobene izmed tujih ideologij – nacizma, fašizma, komunizma, klerikalizma, velenemštva, velesrbstva, panslovanstva ipd., medtem ko B&H promovira nacionalsocializem v mednarodnem smislu, pod vodstvom Velike Britanije in je temu ideološkemu centru B&H v Sloveniji dejansko podrejen. Toliko o neodvisnosti obeh primerjanih organizacij, kar je dr. Hozjan po čudežu zamolčal.

    Tretja bistvena razlika, pri kateri je dr. Hozjan storil nedopustno napako, je trditev, da je simbol društva B&H Črni panter. Zakaj nedopustna napaka? Doktorju zgodovine nikakor ne bi smela uiti »malenkost«, da glede statusa obe organizaciji nista enaki. Kot že rečeno, je Društvo Hervardi dejansko društvo, registrirano v skladu z zakonom v RS, medtem ko B&H ni društvo in ni registrirano v RS, temveč je le mednarodna organizacija, njeni člani v Sloveniji pa niso pravnoformalno ustanovili društva, ali se kako drugače uradno organizirali. Jasno je, da zgodovinar mora poznati razlike in ne sme kar obojega vreči v isti koš. Če se na takšen način loti obravnavanja virov (v tem primeru gre prav za to!), so seveda potem zaključki popolnoma napačni, neznanstveni in neverodostojni.

    Črni panter dejansko ni uradni simbol B&H, kajti simbol te mednarodne organizacije je drugačen, »Slovenska divizija B&H«, pa svojega uradnega simbola nima, ker uradno sploh ni organizirana.

    Še ena pomembna razlika je med obema obravnavanima organizacijama. Dr. Hozjan je prav tako ne izpostavi, vendar je lepo vidna v njegovem skromnem opisu. Pravi namreč:«..Sestavki Zgodovina zastave in grba, Karantanska zastava in Črni panter in pa posebni dodatni sestavek o generalu Rudolfu Maistru je tudi vse kar nudi »uradna« društvena produkcija B&H (Dr. Hozjan tudi tokrat napačno uporablja besedo društvo v zvezi z organizacijo B&H.)«.

    O Društvu Hervardi pa dr. Hozjan prav nasprotno, zapiše:« Izredna količina materiala na spletnih straneh hervardov je skorajda v nasprotju z »otroškimi« leti društva in tudi fizično mladostjo članov, razvidno s fotografij«. Na eni strani torej »skromna uradna produkcija B&H« in pa na drugi strani »izredna količina materiala na spletnih straneh hervardov«.

    Dr. Hozjan sicer precej skopo komentira delovanje Društva Hervardi. Sam pravi sledeče:« Kaj je v obilici njihovega spletnega materiala tako nenavadnega, da sem se odločil predstaviti ga kot vzorčni primer mitskega in stereotipnega? Poglejmo najprej njihove osnovne prepoznavne znake: društveno ime, zastavo in grb. Teksti v nadaljevanju govore sami zase«. Sledi prepis naslednjih sestavkov na spletni strani www.hervardi.com: Kaj pravzaprav pomeni beseda Hervard? in Črni panter.





    Dr. Hozjan nato nadaljuje z lastno interpretacijo in pravi:« Črni panter je v tem društvu dobil zagotovljeno mitsko vlogo. Njegovo historično sporočilo je tako močno, da nastopa kot njihov grb in središčni del društvene zastave«.

    Zanimivo tolmačenje na podlagi katerega bi lahko prišli do poenostavljenih sklepov, da je vsak simbol, ki ima zgodovinski izvor, izročilo ali sporočilo in ga za svoj znak sprejme katerakoli organizacija, dejansko mitski oziroma ima mitsko vlogo. Mitska bi torej bila rdeča peterokraka zvezda Zveze Združenj Borcev Slovenije, mitski bi bil znak slovenske vojske, mitski bi bil celo grb RS, ker je sestavljen iz Triglava in grba Celjskih grofov, mitsko bi lahko bilo pravzaprav vse, oziroma vsak simbol.

    Dr. Hozjan nadaljuje:«Preidimo k stereotipnim vsebinam. Društvene strani so natrpane z zgodovino v smislu lastnih pogledov, razlag, tolmačenj ter kritik dosedanjih zgodovinopisnih, še posebej pa nacionalno ter državnopolitičnih dognanj oziroma dogajanj pri nas in na tujem. Razdeljene so na nekaj obsežnih vhodov – osnovnih poglavij, npr. Kolumne in Naši predniki«.

    Izvajanje dr. Hozjana je v tem delu resnici na ljubo dokaj konfuzno. V dveh zaporednih povedih govori o dveh nasprotujočih si vsebinah. Ena je stereotipna, kar pomeni dejansko ustaljena, druga pa je opredeljena v smislu lastnih pogledov, razlag in tolmačenj, kar je prav nasprotno od stereotipnega. Kaj je torej v tem delu želel povedati dr. Hozjan, je zelo težko razbrati.



    Dr. Hozjan nadaljuje svoj referat z naslednjim stavkom:« Od daljših tekstov sta mojo pozornost pritegnila dva izpod peresa Šavlija. To sta Slovenijeh – govori o samostojni državi Slovencev od antične dobe nepretrgano naprej na ozemlju današnje Slavonije in Razvoj slovenske državnostne misli. Slednji je seveda že pripravljen za tisk«.

    Tudi tokrat dr. Hozjan naredi nedopustno napako. Daljše besedilo z naslovom Slovenijeh, preprosto prisodi Šavliju, ki dejansko ni avtor tega besedila. Ponovno naj ob tem omenimo, da se zgodovine na takšen način in s takšnim pristopom obravnave virov, ne da verodostojno in znanstveno obravnavati.

    Glede na to, da dr. Hozjan zapiše, da sta dva izmed sestavkov pritegnila njegovo pozornost, bi bilo seveda pričakovati, da bo kakorkoli predstavil ali komentiral vsaj enega izmed njiju, če že ne oba, vendar tega presenetljivo (!) ne stori, temveč raje prekopira pisanje Društva Hervardi glede njegovega stališča do druge svetovne vojne.



    Za konec svoje obravnave Društva Hervardi, dr. Hozjan zapiše še sledeče:« Vendar tu manjka nekaj zelo pomembnega. Pogrešam možnost odprte diskusije članov na spletnih straneh o vsem tem dostopnem gradivu«!

    Morda je dr. Hozjan le spregledal, da ta možnost dejansko obstaja v obliki povezave s forumom Karantanska Zaveza, kjer lahko odprto diskutira o vsem dostopnem gradivu tudi on sam.



    Zaključek izpod peresa dr. Hozjana je vsekakor najpomembnejše kar je omenjeni zgodovinar napisal v svojem referatu. Priznati moramo, da nas je v njem še bolj presenetil, kot s samo uvrstitvijo obravnave Društva Hervardi na simpoziju zgodovinarjev.

    Dr. Hozjan je očitno ob prebiranju »izredne količine materiala na spletnih straneh hervardov«, prišel do spoznanja, da bi si moral »sleherni od ljudi »v stroki« (stroko je dal v narekovaje sam dr. Hozjan) ob prebiranju spletnih strani, zastaviti eno ali več, morda celo zelo neprijetnih vprašanj, o sami smiselnosti in obstoju stroke kot take«. Še več! Dr. Hozjan pravi celo:« Morda pa smo vsi skupaj v bolj ali manj grozljivi zablodi, ki se ji ne reče več »stroka«, temveč drugače – kolegice in kolegi, kaj pa, če smo skupinsko zgrešili poklic in nam – nevede! – bije zadnja ura?«

    Resnično najboljše kar je dr. Hozjan uspel napisati v referatu, katerega 90% je tako ali tako povzel s spletne strani www. hervardi.com, je njegov zaključek s preroškim, morda nekoč celo mitskim in stereotipnim vprašanjem, ki ga je zastavil svojim kolegom in kolegicam – Kaj pa če nam bije zadnja ura?



    Pregovor dneva
    Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1944 v Metliki poteka prvo občni zbor Slovenskega časnikarskega društva
    1936 v Španiji ustanovljene mednarodne brigade, med njimi tudi približno 500 Slovencev, ki se v državljanski vojni bojujejo proti Francu
    Smrti:
    1868 Miha Kastelic, slovenski pisatelj, pesnik, knjižničar, urednik (* 1796)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com