O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenski strelec Rajmond Debevec osvojil zlato na Olimpijskih igrah Sydney 2000, ima več kot 25 medalj s svetovnih strelskih tekem, med katerimi so tudi takšne z največjih tekmovanj? Med drugim je bil Rajmond Debevec v letih 1991 in 1993 razglašen tudi za najboljšega strelca na svetu. S svojimi strelskimi dosežki pa se je vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

    Žiga Herberstein (Vipava 23.08.1486 – Dunaj 28.03.1566)





    Žiga Herberstein spada med najpomembnejše Slovence svojega časa, saj se je ukvarjal z zgodovino, pisal literaturo, obenem pa ogromno potoval in raziskoval.

    Rodil se je 23. Velikega srpana (avgusta), leta 1486, kot tretji sin Lenarta Herbersteina in Barbare - sestre Erazma Predjamskega. Po končanem šolanju je služboval v habsburški vojski kjer je bil zaslužen za vojaške uspehe. Večji del svojega življenja je deloval kot diplomat habsburškega dvora in spoznaval različne evropske dežele, med katerimi je na njem največji pečat pustila Rusija, saj je bil dvakrat (v letih 1517 in 1526) poslan v Rusijo kot veleposlanik pri carju Ivanu Groznem.

    Do ruskih kulturnih, jezikovnih in etnoloških elementov je izražal neizmerno zanimanje, pri čemer mu je tedanja slovenščina, zaradi podobnosti z ruščino, omogočala sporazumevanje ter raziskovanje ruske kulture. Plod njegovega dela predstavljajo vtisi s potovanj po Rusiji, strnjeni v delu Moskovski zapiski (1549). Gre za etnografijo Rusije, ki je zajemala za tisti čas izredno natančno znanje o gospodarstvu, religiji, politiki in politični kulturi, zgodovini in navadah Moskovske države ter prebivalstva.Gradivo za delo je črpal tako iz tedanje ruske literature, kot z neposrednim stikom z domačim prebivalstvom ter s tem na najboljši način odkrival, preučeval in zapisoval značilnosti ruske kulture. Njegov smisel za opazovanje in beleženje se je pokazalo za odločilno pri uspehu Moskovskih zapisov, saj je s tem temeljitim poročilom evropskim deželam (v katerih jezike je bilo delo prevedeno) približal tedanjo carsko Rusijo in njene prebivalce. Čeravno so Moskovski zapisi tisti s katerimi je Žiga Herberstein požel svetovno slavo, je potrebno omeniti še njegovo delo O čudežih narave ter družinski rodovnik.

    Sklepno dejanje njegovega življenja se je zgodilo na Dunaju, kjer je služboval ter v častitljivi starosti, leta 1566, umrl.

    Žiga Herberstein mnogokrat pojavlja v napačnih okvirih. Mnogi ga želijo predstaviti kot Sigismunda, Avstrijca, Habsburžana, Krajinca, v najboljšem primeru plemiča tujega rodu z razumevanjem slovenskega jezika. V luči tedanje fevdalne ureditve moramo nanj gledati kot na plemiča, potomca slovenskega rodu (ob upoštevanju dvojnega nasledstva), rojenega na avtohtonem slovenskem ozemlju, z ekstenzivnim poznavanjem slovenskega jezika, kar nakazuje na njegovo pripadnost slovenski zemlji in njenemu prebivalstvu. Prav njegov slovenski izvor in poznavanje slovenščine sta bila ključna pri njegovi svetovni slavi in uspehih, ki jih je požel z Moskovskimi zapiski. Njegova slava pa je seveda tudi slava vseh Slovencev.



    Pregovor dneva
    Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1961 v Mariboru prvič zasedajo predstavniki Združenja visokošolskih zavodov, kar pozneje pripelje do ustanovitve Univerze v Mariboru
    1943 XIV. divizija napade Kočevje
    1941 gestapo izsledi člane vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo
    Rojstva:
    1897 Franc Leskošek Luka, slovenski partizanski poveljnik, politik († 1983)
    1871 Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik († 1949)
    1868 Ivan Regen, slovenski biolog († 1947)
    Prazniki:
    dan boja proti korupciji


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com