O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.

    Žiga Herberstein (Vipava 23.08.1486 – Dunaj 28.03.1566)





    Žiga Herberstein spada med najpomembnejše Slovence svojega časa, saj se je ukvarjal z zgodovino, pisal literaturo, obenem pa ogromno potoval in raziskoval.

    Rodil se je 23. Velikega srpana (avgusta), leta 1486, kot tretji sin Lenarta Herbersteina in Barbare - sestre Erazma Predjamskega. Po končanem šolanju je služboval v habsburški vojski kjer je bil zaslužen za vojaške uspehe. Večji del svojega življenja je deloval kot diplomat habsburškega dvora in spoznaval različne evropske dežele, med katerimi je na njem največji pečat pustila Rusija, saj je bil dvakrat (v letih 1517 in 1526) poslan v Rusijo kot veleposlanik pri carju Ivanu Groznem.

    Do ruskih kulturnih, jezikovnih in etnoloških elementov je izražal neizmerno zanimanje, pri čemer mu je tedanja slovenščina, zaradi podobnosti z ruščino, omogočala sporazumevanje ter raziskovanje ruske kulture. Plod njegovega dela predstavljajo vtisi s potovanj po Rusiji, strnjeni v delu Moskovski zapiski (1549). Gre za etnografijo Rusije, ki je zajemala za tisti čas izredno natančno znanje o gospodarstvu, religiji, politiki in politični kulturi, zgodovini in navadah Moskovske države ter prebivalstva.Gradivo za delo je črpal tako iz tedanje ruske literature, kot z neposrednim stikom z domačim prebivalstvom ter s tem na najboljši način odkrival, preučeval in zapisoval značilnosti ruske kulture. Njegov smisel za opazovanje in beleženje se je pokazalo za odločilno pri uspehu Moskovskih zapisov, saj je s tem temeljitim poročilom evropskim deželam (v katerih jezike je bilo delo prevedeno) približal tedanjo carsko Rusijo in njene prebivalce. Čeravno so Moskovski zapisi tisti s katerimi je Žiga Herberstein požel svetovno slavo, je potrebno omeniti še njegovo delo O čudežih narave ter družinski rodovnik.

    Sklepno dejanje njegovega življenja se je zgodilo na Dunaju, kjer je služboval ter v častitljivi starosti, leta 1566, umrl.

    Žiga Herberstein mnogokrat pojavlja v napačnih okvirih. Mnogi ga želijo predstaviti kot Sigismunda, Avstrijca, Habsburžana, Krajinca, v najboljšem primeru plemiča tujega rodu z razumevanjem slovenskega jezika. V luči tedanje fevdalne ureditve moramo nanj gledati kot na plemiča, potomca slovenskega rodu (ob upoštevanju dvojnega nasledstva), rojenega na avtohtonem slovenskem ozemlju, z ekstenzivnim poznavanjem slovenskega jezika, kar nakazuje na njegovo pripadnost slovenski zemlji in njenemu prebivalstvu. Prav njegov slovenski izvor in poznavanje slovenščine sta bila ključna pri njegovi svetovni slavi in uspehih, ki jih je požel z Moskovskimi zapiski. Njegova slava pa je seveda tudi slava vseh Slovencev.



    Pregovor dneva
    Ne zanesi se na tujo kašo pri svoji doma.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1942 pričetek tretje faze roške ofenzive
    1909 v Mariboru ustanovljeno Dramatično društvo
    Rojstva:
    1897 France Pavlovec, slovenski slikar († 1959)
    Smrti:
    1786 Jožef Mrak, slovenski gradbenik, geodet (* 1709)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com