|  |
Ali ste vedeli...?
da čeprav površina Slovenije predstavlja manj kot 0.004% celotne Zemljine površine in Slovenci predstavljamo le 0.033% človeštva, v Sloveniji živi kar 1% vseh znanih živečih vrst živih bitij na Zemlji in več kot 2 % celinskih vrst ali, zapisano drugače, vsaj vsaka stota znana vrsta vseh današnjih živih bitij in vsaj vsaka petdeseta celinska vrsta. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča to našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.
|
|
Žiga Herberstein (Vipava 23.08.1486 – Dunaj 28.03.1566)
Žiga Herberstein spada med najpomembnejše Slovence svojega časa, saj se je ukvarjal z zgodovino, pisal literaturo, obenem pa ogromno potoval in raziskoval.
Rodil se je 23. Velikega srpana (avgusta), leta 1486, kot tretji sin Lenarta Herbersteina in Barbare - sestre Erazma Predjamskega. Po končanem šolanju je služboval v habsburški vojski kjer je bil zaslužen za vojaške uspehe. Večji del svojega življenja je deloval kot diplomat habsburškega dvora in spoznaval različne evropske dežele, med katerimi je na njem največji pečat pustila Rusija, saj je bil dvakrat (v letih 1517 in 1526) poslan v Rusijo kot veleposlanik pri carju Ivanu Groznem.
Do ruskih kulturnih, jezikovnih in etnoloških elementov je izražal neizmerno zanimanje, pri čemer mu je tedanja slovenščina, zaradi podobnosti z ruščino, omogočala sporazumevanje ter raziskovanje ruske kulture. Plod njegovega dela predstavljajo vtisi s potovanj po Rusiji, strnjeni v delu Moskovski zapiski (1549). Gre za etnografijo Rusije, ki je zajemala za tisti čas izredno natančno znanje o gospodarstvu, religiji, politiki in politični kulturi, zgodovini in navadah Moskovske države ter prebivalstva.Gradivo za delo je črpal tako iz tedanje ruske literature, kot z neposrednim stikom z domačim prebivalstvom ter s tem na najboljši način odkrival, preučeval in zapisoval značilnosti ruske kulture. Njegov smisel za opazovanje in beleženje se je pokazalo za odločilno pri uspehu Moskovskih zapisov, saj je s tem temeljitim poročilom evropskim deželam (v katerih jezike je bilo delo prevedeno) približal tedanjo carsko Rusijo in njene prebivalce.
Čeravno so Moskovski zapisi tisti s katerimi je Žiga Herberstein požel svetovno slavo, je potrebno omeniti še njegovo delo O čudežih narave ter družinski rodovnik.
Sklepno dejanje njegovega življenja se je zgodilo na Dunaju, kjer je služboval ter v častitljivi starosti, leta 1566, umrl.
Žiga Herberstein mnogokrat pojavlja v napačnih okvirih. Mnogi ga želijo predstaviti kot Sigismunda, Avstrijca, Habsburžana, Krajinca, v najboljšem primeru plemiča tujega rodu z razumevanjem slovenskega jezika. V luči tedanje fevdalne ureditve moramo nanj gledati kot na plemiča, potomca slovenskega rodu (ob upoštevanju dvojnega nasledstva), rojenega na avtohtonem slovenskem ozemlju, z ekstenzivnim poznavanjem slovenskega jezika, kar nakazuje na njegovo pripadnost slovenski zemlji in njenemu prebivalstvu. Prav njegov slovenski izvor in poznavanje slovenščine sta bila ključna pri njegovi svetovni slavi in uspehih, ki jih je požel z Moskovskimi zapiski. Njegova slava pa je seveda tudi slava vseh Slovencev.
|
|
|
|
|
|
