O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da imamo Slovenci tudi svojega izumitelja helikopterja ali samofrča? Vinko Kristan je v prostem času na svojem vrtu sestavljal svoj prvi helikopter, kar je bilo že leta 1926, torej vsaj 10 let prej, kot se je to zgodilo v Nemčiji. Radovedni sosedje so Kristanov izum imenovali samofrč. Sestavljen je bil v obliki piramide, na vrhu katere je imel propeler, ob strani pa še manjšega za usmerjanje v zraku. Zadeva je bila iz lesa in platna, poganjal pa si jo s pedali.

    Sloven, Slovenec, Slovenija



    Sloven

    V originalnih, primarnih zgodovinskih virih, se uporabljajo za Slovene naslednji zapisi v grškem, latinskem in kasneje nemškem, italijanskem ter furlanskem jeziku – Sclaven, Sclavan, Sclavin, Sclav, Sclaben, Sclabenoj, Slav, Schiavon, Sclavon). V nobenem primeru se vse omenjene oblike zapisov ne morejo in ne smejo tolmačiti kot ime Slovan, ker je takšno ime nastalo šele v začetku 19. stoletja na Češkem, od koder smo ga nekritično prevzeli Slovenci ter nato z njim zamenjali svojo starodavno zgodovinsko ime Sloven!

    Ime Sloven je zgodovinsko ime za pripadnike točno določenega ljudstva, ki se prišteva k danes t.i. »Slovanskim ljudstvom«, vendar gre za t.i. Slovane zahodne jezikovne skupine, ki nimajo nič skupnega z vzhodnimi in kasneje t.i. južnimi Slovani. Nasprotno! Znane so vojne med Sloveni in Anti, čeprav so bili obojni »Slovani«. Toda v obdobju slovensko-antskih vojn, izraza Slovani ni bilo! Anti niso poznali izraza Slovani, niti ga niso poznali Sloveni, kar tudi pomeni da niti eni niti drugi niso mogli pripadati Slovanom, saj ti niso obstajali. »Samostojne Slovanske napade preko Donave je sicer v prvem času po padcu Hilbudija še zavirala vojna med Anti in Sloveni«, na strani 94 zapiše »vodilni slovenski zgodovinar 20. stoletja, dr. Bogo Grafenauer«, v svoji knjigi Zgodovina slovenskega naroda, 1. zvezek, iz leta 1954. Grafenauer pravilno piše o vojni med Sloveni in Anti, toda napačno uporabi izraz Slovani, saj ta v tistem obdobju ni obstajal. In če nečesa ni bilo, tega tudi ne smemo uporabljati, kakor da je bilo. Za boljšo ponazoritev: Tako leseni voz, kot sodobni avtomobil sodita med vozila. Vendar vsako izmed njiju sodi v določeno zgodovinsko obdobje. Vemo, da je bil voz več stoletij, celo tisočletij pred avtomobilom. Nedopustno bi bilo, če bi sedaj, ko imamo izraz avtomobil, to ime uporabljali tudi za starodavni leseni voz. Jasno je, da brez predhodnega voza, ne bi bilo niti avtomobila, zamenjevati enega z drugim, pa prav zato ni mogoče.

    O delitvi na Slovene in Ante nam poroča tudi gotski zgodovinar Jordanes, ki posebej navaja ti dve skupini. Njegov opis se glasi: »Naprej v notranjost leži Dacija (danes Romunija), zavarovana z visokim hribovjem, ki jo obdaja kot nekak venec. Levo od tega hribovja, kjer poteka meja proti severu, do izvirov Visle, prebiva na velikanskih daljavah številno ljudstvo Venetov. Čeprav se njihova imena menjavajo po njihovih različnih rodovih in bivališčih, se vendar imenujejo predvsem Sloveni (Sklaveni) in Anti. Ozemlje Slovenov (Sklavenov) sega od mesta Novietunum in od tako imenovanega Mursijanskega jezera do Dnjepra, proti severu pa do Visle. Ozemlje Antov se razteza med Dnjestrom in Dnjeprom (današnja Ukrajina)«. Iz opisa povsem jasno izhaja, da ime Sklaveni ne more predstavljati vseh Slovanov, temveč le zahodne Slovane oziroma Slovene. Venete Jordanes postavlja nad Slovene in Ante saj pravi da oboji izhajajo iz Venetov. Oboji sicer nedvomno sodijo v današnjo jezikovno skupino Slovanov;

    Z drugimi besedami, Sloveni so avtohtoni prebivalci srednje Evrope, ki so živeli na tem območju, preden se je zahodno od reke Donave pojavilo novodošlo drugo ljudstvo danes imenovano »Slovani«, v zgodovinskih virih imenovano Anti (Srbi, Obri, Bolgari - Volgari). In prav zato je tudi prišlo do slovensko-antskih vojn, saj so Anti vdrli na ozemlje Slovenov, čemur so se slednji uprli. Po današnjem zgodovinskem pojmovanju bi morali pisati, da so Vzhodni Slovani vdrli na ozemlje Zahodnih Slovanov. Vsak bralec najbrž z lahkoto presodi kaj je pravilno in obenem tudi logično.

    Danes se Sloveni delimo na dve skupini – vzhodno (Slovaki) in zahodno (Slovenci). V zgodovini, pa so Sloveni naseljevali precej večje ozemlje. Ker je bilo tako veliko, se je delilo na več slovenskih dežel, katerih imena izhajajo iz geografsko-političnih tvorb – Retijo, Venetsko (Benečijo), Vindelicijo, Norik (Karantanijo), Slovensko (Slovaško), Panonijo, Dalmacijo in Makedonijo.

    Slovenec

    Slovenci smo preostanek starodavnega srednjeevropskega naroda ali ljudstva Slovenov (Slovenetov), iz katerega, so ob nas nastali še Slovaki, ki so svoje izvirno ime ohranili v ženski obliki Slovenka, ter v imenu svojega jezika – slovenski in dežele – na Slovenskem.

    Slovenci smo za razliko od Slovakov, v originalu ohranili prav vse besede – Slovenec, Slovenka, slovenski in Slovenija. Za Slovence se v zgodovinopisju uporablja ime v latinskem jeziku - Sclaven, Sclavan, Sclavin, Sclav, grškem jeziku - Sclaben, Sclabenoj (Sclabenoi), v italijanskem in furlanskem jeziku Schiavon, Sclavon, Sclabon, v antskih jezikih Slovenec, Szlovenez, Szloven, Slougenz, Slovinec, Slaven, Slavon, Slovenj, Sloven v nemščini zlasti Slav, Vind, Vend in Vindiš (Windisch) , Poljaki, Čehi in Slovaki nas imenujejo Slovinci. Tudi Hrvati so nas dolgo časa imenovali Slovinci – še v 18. stoletju. Madžari so nas imenovali Vendi, Szloveni in tudi Vandali.

    Več kot očitno pokaže primerjava imen v zgodovinskih virih, za Slovene in Slovence, povsem jasen rezultat. Vsa imena, ki se v virih uporabljajo za Slovene, se uporabljajo tudi za Slovence. Za Slovence je pa dodatno še nekaj novejših imen, kot so npr. Slovinci, Windisch, Szloven, Slougenz.

    V zgodovini so se Slovenci delili še na Karantanske Slovence, Panonske Slovence, Beneške Slovence, Dalmatinske Slovence in druge.

    Karantanske Slovence so kasneje imenovali »Avstrijski Slovenci« in so se delili na Koroške Slovence, Kranske Slovence, Istrske Slovence, Goriške Slovence in Štajerske Slovence (del).

    Panonske Slovence so kasneje imenovali Ogrski Slovenci in so se delili na Prekmurske Slovence, Porabske Slovence, Slovence ali Slovince, tudi Bezjake v Slovenijeh (danes t.i. kajkavske Hrvate), Medmurce ter Štajerske Slovence (del).

  • Preberi še: Slovenci in slovani ter Jugoslovani


  • Slovenija

    V svojem pomenu je Slovenija dežela kjer živijo Sloveni in velja slovensko pravo ter slovenska oblast. Ime Slovenija se skozi zgodovino pojavi vselej, kadar propade prej posebno slovensko politično ime npr. Makedonija, Dalmacija, Beneško, Panonija, Karantanija.

    Dežela kjer so živeli Sloveni oz. Slovenci, se je v srednjem veku, v zgodovinskih virih imenovala Slovenija ali Slovenijeh (slovensko) Slovinje, Slovinja, Slovenja, Slavinja, Sklavinija, Vindija (hrvaško, srbsko, bolgarsko, makedonsko, črnogorsko, bosensko) Sclavinia, Sclavonia, Sclavenia, Sclavania, Sclauinia, Sclauonia, Sclauoniae, Sclavoniae, Sclabonia, Sclavorum in Sclaborum (latinsko, italijansko, furlansko, grško) ter Windischland in Slowakia (nemško). Slednje predvsem zato, da so Nemci ločili današnje Slovence in Slovake. To seveda pomeni, da ima zamenjevanje obojih, kar bi naj bila tudi sodobna težava, že stare korenine. Čudno pa to nikakor ni, saj gre za eno ljudstvo, ki je bilo z madžarskim vpadom v Panonijo razdeljeno na dva dela z jugovzhoda, obenem pa se je enako zgodilo pod nemškim pritiskom s severozahoda.

    Najpogostejše pridevniške oblike so sclavicus, sclavensis, sclavenicus, sclavaniscus, sclaviniensis, sclabonicus, Sclauinicus, slavensko, slovinsko.

    Pri imenu Slovenija in vseh njegovih tujih izpeljankah zapisanih v zgodovinskih virih, pa ne gre za isto teritorialno ozemlje. Tako najdemo v zgodovini ime Slovenija v današnjih Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Bosni, Črni gori, Srbiji, Makedoniji, Grčiji in Bolgariji.

    Zgodnejši viri govorijo o Sloveniji na ozemlju današnjih držav Bolgarije, Makedonije in Grčije. S tem imenom je označevala ozemlje naseljeno s Sloveni, kjer je vladalo slovensko pravo in je bil slovenski vladar. Bizantinski cesar Konstantin V., je npr. med letoma 758 in 759 zasedel Slovenije po Makedoniji, kot navaja nek grški vir.

    Kaj pravzaprav ta čudna navedba sploh pomeni? Slovenije po Makedoniji? Uporabljena je množinska oblika Slovenije, kar pomeni, da jih je bilo več. Nahajale so se na ozemlju, ki se je v političnem smislu dolga stoletja imenovalo Makedonija, po kateri sta imela naziv tudi Aleksander Makedonski ter njegov oče Filip Makedonski. Očitno je, da so pomenile Slovenije v Makedoniji, glede na njihovo množinsko obliko, več manjših, teritorialno razbitih ozemeljskih področij, med katerimi je vsaka predstavljala poseben politični okvir s svojim vladarjem.

    Zakaj je do tega prišlo? Dokler so predstavljali Sloveni v Makedoniji večino, so živeli združeni v skupni politični deželi z imenom Makedonija. Tako so se ločili od sosednjih Dalmatinskih in Panonskih Slovenov. Ko so Makedonijo zasedli Anti (Volgari, Obri in Srbi) ter Grki, so nastale manjše strnjene skupine staroselcev –Slovenov, ki so si nadeli svoje narodni naziv Sloveni, namesto političnega Makedonci, saj je bila Makedonija razdeljena med tujce. Tako so se staroselci z imenom svojih dežel Slovenij (ostankov Slovenov) ločili od tujcev, ki so zasedli njihovo deželo. Tako je npr. v grških virih zabeležen tudi vladar Slovenije v okrožju Solun (Grki ga imenujejo Eksarhont) , ki je dvignil veliko vstajo med letoma 836 in 837. To tudi pojasnjuje potovanje solunskih bratov Sv. Cirila in Sv. Metoda, ki sta iz nekdanje od tujcev zasedene in razdeljene Makedonije prišla širit slovensko besedo v sosednjo slovensko deželo Panonijo, ki se ji je obetala podobna usoda.

    Povsem enako se je zgodilo nekoliko kasneje v Dalmaciji. Konstantin Porfirogenet piše o Slovenijah v Dalmaciji v 9. stoletju. To se je zgodilo prav tako takrat, ko so Bizantinci že zasedli Dalmacijo in jo razdelili na vojaško- administrativne enote. Ko se je to zgodilo, se v zaledju »Bizantinske Dalmacije« pojavijo Slovenije. Isti vzorec torej kot v Makedoniji.

    Enako se zgodi tudi v Panoniji, ko jo zasedejo Madžari. V 10. stoletju se tam pojavi Slovenija, Slovenijeh, Sclavoniae, Sklavinija, Slovinija, Slovinje. Zatem se dežela imenuje Regnum Sclavoniae ali Slovensko kraljestvo (1240, vojvod Koloman), ki ima svoj zbor (sabor). Še v 16. stoletju to deželo Antol Vramec imenuje Slovenijeh (1578). Istočasno imenuje jugozahodno od nje deželo Hrvaško – Horvateh. Gre torej za očitni slovenski panonski jezik s končnico – eh, namesto -ja (Slovenija).

    Primerov s tem še ni konec. Poglejmo v današnjo Italijo. Ko starodavna dežela imenovana Venetsko ali Beneško izgubi svojo slovensko večino in značaj, ostane na njenem robu Beneška Slovenija – ostanek slovenske oblasti in slovenskega jezika.

    Tako pridemo nenazadnje tudi do današnje Slovenije, ki predstavlja zadnji ostanek nekoč velikanske dežele, kjer so živeli Sloveni. Ni več nobene starodavne politične dežele Slovenov – Makedonije, Dalmacije, Panonije, Beneške niti Karantanije. Makedonija sicer sedaj spet je, vendar v popolnoma spremenjeni jezikovni podobi, iz katere pa je vendarle še vedno možno izluščiti stare slovenske jezikovne prvine. Popolnoma se je pa tam izgubila zavest o pripadnosti Slovenom. Poleg tega je Makedonija obkoljena z neslovenskimi narodi – Grki, Bolgari, Srbi in Albanci, kateri prav vsi (!) zanikajo njeno pravico do obstoja in je še bolj ogrožena kot Republika Slovenija.

    Današnja Republika Slovenija, je pravzaprav ostanek nekdanjih Karantanije (Koroška, Kranjska, Štajerska ter Istra) in Panonije (Prekmurje, del Štajerske). Tudi v tem primeru je Slovenija nastala po enakem vzorcu, kot v prej naštetih političnih deželah Slovenov.

  • Preberi še: Zgodovinsko ime Slovenija



  • Pregovor dneva
    Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji; kdor se ti prilizuje, te zaničuje.
    več pregovorov


    Rojstva:
    1933 Franci Zagoričnik, slovenski pesnik, prevajalec († 1997)
    1924 Duša Počkaj, slovenska gledališka in filmska igralka († 1982)
    1905 Mile Klopčič, slovenski pesnik († 1984)
    Smrti:
    1887 Fran Levstik, slovenski pesnik, dramatik, kritik, jezikoslovec (* 1831)
    Prazniki:
    mednarodni dan boja proti nestrpnosti


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com