O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Chronicon Venetum - Venetska Kronika


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je eden najbolj obiskanih turističnih krajev v Sloveniji Bled? Bled s svojimi številnimi naravnimi in kulturnimi lepotami privablja turiste iz celega sveta. Posebej zanimivo je jezero z otočkom, na katerem stoji cerkvica in do katerega se lahko pripeljete z za Bled značilno gondolo, imenovano pletna. Skoraj 100 m nad jezerom pa na skali stoji grad, katerega korenine segajo kar 1000 let nazaj. Znamenita kulinarična poslastica je sladica, imenovana blejska kremna rezina.

    Slovenka (Schiavona)





    Schiavona (italijansko poimenovanje za Slovence, kasneje tudi za hrvate, vendar ne v smislu naroda, marveč le v smislu posebnega vojaškega sloja – hervardov, horvatov, hrovatov, krovatov, croatov)!

    Schiavona je poseben pozno srednjeveški meč, ki je lahko prepoznaven. Meč ima namreč svojstveno zaščito dlani v obliki košare, ki je izredno praktična. Schiavono – Slovenko so nosili osebni stražarji beneških dožev.

    Kdo in kaj je Dož?

    Dož je naziv beneških vladarjev. Ta izhaja iz latinske besede dux, kar v slovenščini pomeni vojvod. Kot zanimivost naj povemo bralcem da je šesti beneški dož Slovenec z imenom Dominik Monagar, to nam navaja Anton Vramec v svoji Kroniki.


    Doževa velika procesija

    Te stražarje so sprva sestavljali Slovenci, tako beneški kakor istrski Slovenci, kar nam kaže jasno sliko, da smo bili Slovenci in to smo še danes, izredno urni v vojaških nalogah. Meč s košaro zraven nas poznajo samo še Španci (Stradioti/Estradios) in pa Škoti (Claymore). Schiavona se, kakor Claymore in Stradioti, nahaja in je locirana v smislu uporabe, v točno določeni skupini ljudi ter regiji. V našem primeru gre za Beneško Slovenijo, še bolj natančno Primorsko Slovenijo v današnji Italiji!

    Gene George, ki je poznavalec srednjeveškega orožja in zbiratelj le tega, nam zna povedati, da se je Schiavona izoblikovala in odigrala pomembno vlogo v beneško – otomanskih (turških) vojnah. George pravi: »schiavona pomeni Slovene živeče v Italiji.« Potem pa še zapiše: »ti Slovenski vojaki so bili enako opremljeni, poseben vtis pa dajo svetleče se sablje (basket-hilted broadsword) poznane kakor Schiavone - Slovenke.«

    Češki izdelovalec mečev in ostalega orožja Vladimir Červenka (češki kovač in ljubitelj srednjega veka) dopušča možnost, da so Schiavono lahko uporabljali tudi lahki konjeniki, čeprav je bila ta namenjena bojem od blizu, saj s 100 centimetri ni izpolnila karakteristik značilnih za takratno konjenico.

    Primeri mečev:


    tipski primerki ročajev Schiavon - Slovenk iz 17. stoletja

    Ime SCHIAVON

    Beseda Schiavon pomeni izključno le Slovenca in se nanaša le na Slovenijo. Današnji uradni zgodovinarji, tisti z diplomo in z doktoratom ter finančnimi sredstvi namenjenimi za izvajanje projektov v dobrobit slovenskega naroda, pa dandanes ta dejstva trdno zavračajo. V Schiavonih vidijo Slovane, ki pa leta 1000, ko je bila napisana Chronicon Venetum avtorja Janeza Diakona (Iohannes Diaconus, kronist in ambasador beneškega Doža Pietra II Orseola pri Svetem Rimskem Cesarstvu), še niso obstajali (Slovani so akademski konstrukt 19.stoletja in so zgodovinsko neutemeljeni).

    Termin Schiavon je še dandanes dokaj pogost v Italiji, tako se na primer Benečija imenuje Schiavonia - Slovenija. Ross Dean (zbiralec in preučevalec srednjeveškega orožja, z največjo zasebno zbirko le tega) na svoji spletni strani pravi, da izhaja beseda schiavona iz italjanskega poimenovanja Slavonic (t.j. Slovene),kateri so bili osebna straža dožev. Tako je tu še eden izmed dokazov, da se Schiavon ne nanaša na širok spekter »Slovanov« od Rusije pa do Grčije, temveč je moglo biti poimenovanje zgolj za Slovence (beneške,istrske,…) ki so zahodni del Slovenov, imenovanih tudi Veneti (Beneti).

    Poglejmo si še nekaj toponimov, ki kažejo na poselitev Slovencev tudi v notranjosti Italije in so tako živ dokaz, da smo Slovenci zares »pra-prebivalci« Srednje Evrope tu naseljeni že od nekdaj:

    • Schiavonia (71 kilometrov jugo-zahodno od Benetk,okrožje Este)
    • Schiavon (94 kilometrov zahodno od Benetk)
    • Schiavo? (77 kilometrov od Benetk)
    • Monteschiavo (Iesi, Ancona)
    • Acqua Schiava (reka v dolini Brente)
    • Riva degli Schiavoni (obala Slovenov v Benetkah)



    Obala Slovenov (Slovencev) v Benetkah – Venetkah

    Italijani niso nikdar v zgodovini mejili na druge ''Slovane'' kakor na Slovence. Za stare Italce smo bili Veneti (iz Slo-Venët'i), nam bližnji njih potomci, pa nas poznajo kot Schiavi, Schiavoni oz. Slavi. Šele v prejšnjem stoletju so te izraze slovenskega narodnega imena raztegnili na vse ''Slovane''. Med Italijanskimi šovinisti, še posebno v Trstu, je zelo živa in priljubljena psovka schiavo, v pomenu hlapec. Toda zakaj bi Benečani potem poimenovali v biseru današnje Italije, Benetkah – Venetkah, obalo pri Svetem Marku, ravno po Slovencih, če smo zanje schiavi (hlapci)?!

    Za zaključek naj navedemo še zanimivost, da se je na Riva degli Schiavoni – Obali Slovencev vsakoletno odvijala procesija, v kateri se je Beneški dož poistovetil s svojim ''ljudstvom''. Ljudstvu je vsakoletno namenil nekaj trenutkov, na tej isti Rivi (obali), kjer je tudi korakal ko je bil izvoljen za doža. Le tega so najlažje varovali, če je bila v njegovi bližini naseljena njegova osebna straža, zato tudi poimenovanje obala Slovenov – Slovencev.

    Prav bi bilo, da bralce seznanimo tudi z dejstvom, kako so pravzaprav nastale Benetke. Mesto je nastalo s prihodom Atile in Hunov pred Oglej (Aquileja), katerega so požgali in izstradali. Slovenci so se takrat umaknili pred krvoločnimi Huni na osamele in puste otoke. Majhne otoke so nato povezali z mostovi in na njih zgradili hiše. Toda podobno kot v današnji Avstriji, je tudi Venetsko (Beneško) zajel val potujčevanja oz. poitaljančenja.

    Doževo osebno stražo so do 13. stoletja sestavljali Slovenci, kasneje pa dalmatinski hervardi – hrvati (ne narod Hrvati, temveč vojaški sloj poznan kot croati, krovati, hrovati, horvati ali hervardi). Ti stražarji so bili opremljeni z že prej omenjenimi meči, kar nam priča zgolj o tem da smo Slovenci bili resnično vojaško napredni in dodobra izurjeni za posebne naloge.

    Viri:
    Ewart Oakeshott - European Weapons and Armour: From the Renaissance to the Industrial Revolution (London, 2000)
    Claude Blair – Schiavona Rapier
    John Deacon – Chronicon Venetum (Venezia – Benetke 1008)
    Google Earth – satelitski brskalnik
    Anton Vramec – Kronika (Ljubljana, 1578)
    Leopold Verbovšek – Komu (ni)smo tujci? (Ljubljana, 1995)
    * Danilo Veleslavina – Nomenclator Bohemico – lat. – graeco – germanicus (Pragae, 1598)



    Pregovor dneva
    Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.
    več pregovorov


    Rojstva:
    1912 Franc Šturm, slovenski skladatelj († 1943)
    1905 Vida Juvan, slovenska gledališka igralka († 1998)
    1895 Slavko Osterc, slovenski skladatelj († 1941)
    Smrti:
    1926 Anton Foerster, slovenski skladatelj češkega rodu (* 1837)
    Prazniki:
    Svetovni dan boja proti širjenju puščav


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com