O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Heroji in bitke


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da v slovenskih jamah prebiva močeril, bolj znan kot človeška ribica - proteus anguinus, ki so ga tako poimenovali zaradi blede na človeško spominjajoče se barve kože in velikih slepih oči, prilagoditvah na večno temo in življenje v jamah? Je edini jamski vretenčar v Evropi. Ko so nekdaj narasle podzemne vode približno 30 cm veliko človeško ribico naplavile na površje, so jih prebivalci neutrudno pobijali, misleč, da gre za mlade zmaje! Človeška ribica je bila tudi zanimiv trgovski predmet. V Sloveniji je zavarovana od leta 1922. Od 1982. leta pa je tudi uvrščena na seznam redkih in ogroženih živalskih vrst, s katerimi je prepovedano trgovati.

    Nadporočnik Franjo Malgaj





    Franjo Malgaj je bil rojen 10.11.1894 v Hruševcu pri Šentjurju v bližini Celja. Bil je izredno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko zgodovino in narodopisje. Prav tako pa je imel zelo rad slovenske ljudske pesmi in se tudi sam poizkusil v pesništvu. Ko se je začela 1. svetovna vojna je Franjo dopolnjeval svojo dvajseto leto življenja. Že jeseni 1914 je bil vpoklican v slavni slovenski 87. Celjski pešpolk.


    Rojstna hiša Franja Malgaja

    Malgaj je končal šolo za rezervne častnike. Leta 1915 je bil na Soški fronti v bojih z Italijani ranjen v bitki na doberdobski planoti. Potem je bil 87. pešpolk in z njim tudi Franjo premeščen na Tirolsko. Ko je avstrijsko poveljstvo iskalo prostovoljca, ki bi si upal zavzeti izjemno pomembno italijansko postojanko Monte Zebio, se je za to nalogo javil Franjo Malgaj. Izbral je nekaj vojakov, po večini Slovencev in z njimi presenetil ter premagal Italijane ter zasedel postojanko Monte Zebio. Za svoje dejanje je dobil najvišje odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost.


    Franjo Malgaj s soborci, na sliki v drugi vrsti, drugi z desne

    Ob razpadu Avstro-Ogrske je Malgaj v Celju zbral prostovoljce, doma večinoma iz Celja in okolice – Šentjurja, Teharij in Savinjske doline ter z njimi 6. novembra 1918 odšel na Koroško. S svojimi vojaki je osvobodil vse kraje v Mežiški dolini. V soglasju z generalom Maistrom je v usklajeni akciji 23. novembra prodrl v Labot in osvobodil tudi Velikovec. Pod njegovim poveljstvom so bili odbiti vsi poskusi, da bi Nemci ponovno zasedli to slovensko mesto. Skupaj s Srečkom Puncerjem je pričel v Velikovcu izdajati list Korotan. Toda podobno kot generalu Maistru so tudi nadporočniku Malgaju odvzeli pristojnost za Koroško. Poslan je bil v zaledje.Očitno so bili interesi nekoga, da v prvih linijah ni bilo odličnih in odločnih, bojevitih slovenskih častnikov.

    Konec aprila 1919 je slovenska vojska krenila v popolnoma zgrešeno in nepravilno vodeno ofenzivo na Koroškem. Vodil jo je polkovnik Milan Bleiweis. Ofenziva je v kratkem propadla, ob avstrijski protiofenzivi, pa je Bleiweisovo poveljstvo razpadlo. Slovenske čete so se v neredu umikale proti Slovenj Gradcu in Radljam. Prav tako, kot je takrat ponovno posegel v boj general Maister, ki mu je narodna vlada pred tem odvzela pristojnost za Koroško, je v boje ponovno posegel tudi nadporočnik Franjo Malgaj s svojo skromno četo. Trdno je bil odločen zaustaviti precej številčnejše sovražne čete.

    Žal je usoda hotela drugače.Lahko bi celo rekli da se je z naravnost tragično ironijo »poigrala« z velikim slovenskim junakom. Franjo je namreč izredno oboževal slovensko narodno pesem« Ena drevca mi je zrasla«. 6. maja 1919 je, hoteč čim bolje videti sovražne premike, splezal na drevo pri Tolstem Vrhu. Potem, ko si je položaj dodobra ogledal, je želel splezati nazaj na trdna tla. Ob tem se mu je po nesreči zataknila veja ob ročno bombo, ki mu je visela za pasom in eksplodirala.

    Nadporočnik Franjo Malgaj je tako našel »svojo drevco« v sveti slovenski karantanski zemlji, za katero se je junaško boril in kateri je podaril svoje življenje star komaj 25 let. Ko so Avstrijci našli njegovo truplo in ugotovili, da pred njimi leži tisti, pred katerim so vsi trepetali, že ko je nekdo samo omenil njegovo ime, so šele upali dokazati svoje »junaštvo«, tako da so popljuvali in sramotili mrtvega slovenskega heroja.

    Na mestu njegove smrti smo mu Slovenci kasneje postavili spomenik. Ob začetku 2. svetovne vojne leta 1941 so nacisti tisti spomenik razbili in uničili, toda na istem mestu mu je bil po vojni postavljen novi.


    Grob Franja Malgaja

    Nadporočnik Franjo Malgaj je kljub svoji tragični, nesrečni smrti, zanesljivo največji slovenski heroj v boju za slovensko severno mejo 1918-1920, ki je za uresničitev svojih ciljev dal za svojo slovensko domovino tudi svoje življenje. SLAVA MU!



    Pregovor dneva
    Jezik z mošnjo raste.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1946 v Ljubljani se prične sojenje Leonu Rupniku, Erwinu Rösenerju, Gregoriju Rožmanu, Miha Krek, Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu v takoimenovanem rupnikovem procesu
    1847 odprta zdraviliška dvorana v Rogaški Slatini
    Rojstva:
    1780 Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec († 1844)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com