O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Kdo smo


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred Ustoličevanja knezov in vojvod, na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suveren ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis Ustoličevanja, tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu Ustoličevanja.

    Kdo smo



  • Uvod
  • Pomen besede Hervard
  • Ponovni pojav Hervardov
  • Namen, stališča in cilji hervardov
  • Naši dosežki (01.05.2007)



  • OSTI JAREJ BODOČI HERVARD!


    (staroslovenski pozdrav: OSTANI MLAD/ZDRAV, BODOČI UDARNI STRAŽAR!)

    Dobrodošel med nami! V kolikor želiš postati član enega izmed naših društev, te moramo najprej ustrezno seznaniti z dejavnostjo, pravili delovanja, simboli in dejansko tudi izvorom ter pomenom besede Hervardi. Smo društva, ki se ukvarjamo z ohranjanjem slovenskih domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar je slovenskega. Nismo politična stranka in ne nameravamo, pa tudi ne moremo v takšni obliki nastopiti na volitvah.

    Naša organizacija je bistveno širša od ozkih strankarskih interesov slovenskih političnih 'elit'! Združuje in povezuje nas najvišja vrednota, ki nam je za vedno dana že ob rojstvu - slovenstvo! Povezujejo nas slovenski jezik, slovenska zgodovina, slovenska kultura (meseci, narodne noše, jezik…), naš način življenja, naši skupni predniki. V političnem smislu je naš program, moderna Zedinjena Slovenija, v kateri se bomo počutili ponosni in varni.

    Zavedamo se, da nas bodo nasprotniki (nestrpno in brez povoda) takoj etiketirali ter označili za nacionaliste (v negativnem pomenu besede), ksenofobe, nestrpneže in podobno. Naš odgovor je preprost in enostaven. Smo domoljubi in kot takšni tudi nacionalisti, vendar v tem ne vidimo nič slabega! Nacionalisti smo izključno v pozitivnem pomenu tega pojma, nikakor ne, v negativnem. Nestrpni pa nismo nič bolj, kot tisti domestofobi, ki nas vnaprej obsojajo za nekaj česar nismo storili!

    Prepričani smo, da moramo v današnji multikulturni družbi, katera prinaša po našem mnenju, celo vrsto negativnih pojavov, vzpostaviti raznim protinacionalnim in neoliberalnim, pa tudi kakšnim drugim težnjam, vsaj enakovredno protiutež! To je naša moralna pravica in dolžnost! Slovenci predstavljamo le 0.033% človeštva, zato ne moremo ogrožati niti nikogar izmed svojih sosedov. Smo pa zato, mi Slovenci, pomemben člen med narodi človeštva, kateremu so naši predniki prispevali mnogo več, kot se sami danes zavedamo. Naše izginotje bi prizadejalo človeštvu pomembno izgubo in osiromašenje.

    Glede na to, kolikšen odstotek prebivalstva predstavljamo Slovenci danes in ob upoštevanju dejstva, da današnja Slovenija predstavlja manj kot 0.004% celotne Zemljine površine, imamo torej dovolj razlogov, da jasno in glasno povemo: »Hočemo ostati to kar smo in želimo, da bodo to ostali tudi naši sinovi, vnuki in pravnuki!« Multikulturnosti pri nas ne podpiramo, ker se zavedamo, da ogroža obstoj slovenskega naroda in kulture. Zanjo je dovolj prostora drugje na našem planetu, mi Slovenci pa lahko človeštvu damo več, če ostanemo to kar smo in ne multikulturni kozmopoliti.

    V sedanjem družbenem obdobju, se Slovenci znova nahajamo v podobni situaciji, kot so se naši predniki že mnogokrat do sedaj. Kot narod z odprto državo, na stičišču romanskega, germanskega, ugrofinskega in slovanskega sveta, na nas neizogibno vplivata, tako jezik, kot tudi kultura naših sosedov. V dobi globalizacije celotnega planeta, v dobi pustošenja in uničevanja Zemlje, so najbolj na udaru naše mlade generacije. Te v obdobju odraščanja neizogibno trčijo na pojem identitete, ali po slovensko, začnejo razmišljati o svojih koreninah.

    Republika Slovenija bi morala v prvi vrsti bdeti nad tem, da bi bila mladim Slovencem podana resnična zgodovina Slovencev, neprestan boj naših prednikov za preživetje in obstoj. Imamo resnično veliko svetlih zgledov, kateri lahko služijo prihodnjim generacijam za vzor! Pa tudi precej negativnih zgledov, katerim se bodo lahko naše mlade generacije izognile, če jih bodo poznale. Predvsem pa je potrebno doseči edinost, srečo, spravo med nami samimi. Žal, trenutno, Republika Slovenija ne uresničuje svojega poslanstva v tej smeri. Slovenski domoljubi se moramo zato združiti v enotno organizacijo, ki bo znala ter zmogla zastopati naše interese! Zato Zveza domoljubnih društev Hervardi.

    Zato mi Slovenije sini,
    zvesti svoji domovini,
    eno srce bodimo!
    Če nam je ljubezen mati
    Ino sloga nas pobrati,
    Večna bo Slovencev,
    Bo Slovencev čast!

    (Jožef Virk, Slava Slovencem)

    Kaj pravzaprav pomeni beseda hervard?!
    (na vrh)

    V času Karantanske države smo imeli Slovenci za takratne čase izredno organizirano družbo, ki je temeljila na vladavini ljudstva, katero je svojo naravno pravico preneslo na izvoljenega pooblaščenca. Imeli smo svojega voljenega vojvodo (ustoličevanje), kneza in tudi kralja (kral Samo), Večo (zbor odposlancev), koseze, župana, dvanajstijo in Slovensko pravo (Institutio Sclavenica), katero je urejalo medsebojne odnose v družbi. Med drugim smo imeli Karantanci izvrstno izurjeno in »profesionalno« organizirano vojsko. Pripadnike te vojske so sami Karantanci imenovali Hervardi.

    Hervardi so bili v Karantaniji udarna, stražna vojska in kot taki poseben vojaški sloj, eden izmed večih slojev, ki je sestavljal staroslovensko (karantansko) družbo. Ime Hervardi je sestavljanka, ki izhaja iz dveh (staro)slovenskih, tudi venetskih besed 'heraj' - udari in 'varda' - straža. Tako torej hervardi pomeni preprosto »udarno, hrabro stražo«, kar se čudovito sklada z dejansko vlogo in pomenom sloja hervardov v Karantaniji. Edninska oblika je izraz hervard, množinska pa hervardi.

    Koren besede »her«, »har«, ali »hor«, pomeni hrabro bojevanje. Najti ga je mogoče že med venetskimi napisi. Podoben izraz zasledimo pri Jadranskih Venetih, ki so vsakih trideset let, v mestu Padava (Padova) prirejali bojne igre imenovane »Harce«. Zato beseda "Hari" pomeni "hrabro", oziroma gromovito, udarno bojevanje. Pomen besede »heraj« se je na nek način v prenesenem pomenu, danes ohranil v narečni obliki »haraj«, kar pomeni »odstraniti dlake s kože«, ali pa »sleči kožo«. Znano je, da npr. Bolgari še sedaj pomnijo, da so bili vojaki Slovenov izredni mojstri, ki so znali »sleči iz kože« živega človeka v nekaj sekundah.

    Varda pomeni stražiti, varovati, braniti, vard pa je stražnik, stražar. Pomen besede »vard/varda«, se nam je ohranil prav tako v narečni obliki vardevati in vardevanje, npr. otrok, ali živine. V glavnem pa je prvotna beseda »vard/varda« v sodobni slovenščini okrnela in se preobrazila zlasti v »var«, pri čemer je črka d izpadla. »Var« je koren številnih besed, ki so vse povezane z varovanjem ali po vojaško, s stražo. Npr. varen, varovati, varovanec, varovalen, varovalka, varščina, varuh, varuška, varuštvo, varstvo. Skratka točno to, kar so počeli karantanski hervardi – varovali svojo državo Karantanijo pred tujimi vsiljivci! Hervardi niso bili vojska, ki je napadala druge države, ali vdirala na tuja ozemlja. Njihova vloga je bila le varovati svojo domovino! Pomen besede »hervard« to najlepše dokazuje.

    Hervardi so bili za časa Karantanije, v večjem številu, zanesljivo naseljeni v treh velikih skupinah. Ena se je nahajala okoli Gosposvetskega polja (Svatne), kjer so bili Knežji kamen, na katerem so Karantanci ustoličevali svojega kneza, knežji dvor (na Krnskem gradu) in seveda središče države Karantanije. Druga skupina hervardov je bila severneje v predelu ob gornji Muri ter proti gornji Aniži, v predelu, ki je bil v bližini slovensko-bavarske meje. Tretja skupina hervardov je bila južneje, v predelu severne Dalmacije, ob jadranski obali. Glede na do sedaj znane podatke, pa ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi odkrili tudi prisotnost hervardov ob zahodni slovenski meji, pa tudi na vzhodu, v današnji Madžarski ali pa Republiki Slovenski – Slovaški (Hervardi so bili najbrž v obdobju Slovenskega kraljestva, kralja Sama, razporejeni tudi v drugih kneževinah, ne le v Karantaniji). Torej v vseh najbolj pomembnih geostrateških predelih, kar se sklada z njihovo vojaško vlogo, v družbeni organiziranosti Karantancev.

    Nasploh je moral biti izraz »hervard«, »hoervard« in »horvard«, v 6. in 7. stoletju, zelo razširjen v Srednji Evropi in tudi severneje. Povsod pod tem pojmom še danes razumejo vojščake, bojevnike, stražarje. Najprej je bil najbrž v izvirni besedi »heraj« glas »oe«, torej »hoeraj«, kateri se je kasneje preobrazil v »a«, »e«,ali pa v »o«. Očitno je, da so se številni slovenski priimki Horvat, Hrovat, Horvatin, Horvatič, Hrovatin, Hervat, Hrevatin ipd. razvili prav iz prvotnega pojma hervard. V drugem delu sestavljanke »hervard«, je namreč zakrnel drugi »r«, medtem ko se je črka »d« spremenila v mehkejši »t«.

    Tudi osebno ime Hervard je bilo izredno razširjeno med slovenskim plemstvom. V nemških virih, je bilo navadno ime Hervard spremenjeno v Herbart, ali Herbert. Moški potomci treh najslovitejših in najbolj znamenitih kranjskih plemiških družin, Turjaških, Lambergov in Kacijanarjev, so zelo pogosto nosili ime Hervard (nemško Herbert). Imena so se sicer pod vplivom Nemcev spreminjala iz Hervard v Herwart, Horward in Horwarth ter kasneje s pomočjo betatizma, v Herbert in Herbart.

    Najznamenitejši Hervard, je zagotovo Hervard Turjaški, ki je slovel kot izvrsten poveljnik in vojščak, v slovenskih vojnah proti Turkom.

    Poslednji govor Hervarda Turjaškega in njegova smrt

    Priimek štajersko-kranjske plemiške rodbine Herberstein, katere potomec je tudi sloviti Žiga Herberstein, je prav tako nastal iz prvotne »utrdbe hervardov«, po nemško »Herbertstein«. Kot že rečeno pomeni Herbert Hervard, »stein« pa sicer kamen, oziroma v konkretnem primeru »utrdbo hervardov« na kamnitem, skalnatem vrhu«. Prvi »t« v besedni sestavljanki je kasneje zaradi lažje izgovorjave odpadel, kot je to nasploh pogosto v navadi. Rodbina Herberstein je znana vojaška družina, katere poreklo zagotovo sodi med izvirno slovensko-karantansko plemstvo, družinska tradicija navaja udeležbo njihovega prednika že leta 955, v bojih Karantancev z Madžari.



    Grad Herberstein (Utrdba Hervardov) po svojih značilnostih, natančno odraža to, kar predstavlja njegov slovenski pomen. Stoji na vrhu skalnatega prepadnega okljuka nad reko Bistrico (Feistriz). Njegova lega je na prehodu s Panonske nižine preko, gričevnatega sveta proti Alpam. Utrdba Hervardov (nemško Herbertstein), stoječa na rečnem okljuku, na okrog trideset metrov visoki skalnati čeri, je bila skozi vso zgodovino nezavzeta! Podobnih utrdb Hervardov je bilo najbrž nekdaj še več, zlasti v Karantanski krajini (kasneje Štajerska), kar dokazuje tudi še ohranjeni grad Varda, v bližini Ljutomera, kateri je predstavljal stražno utrdbo (Varda), nasproti ogrske meje.

    Ponovni pojav hervardov
    (na vrh)

    V obdobju slovenskega osamosvajanja, konec leta 1990, je prišlo do navezave stikov med skupino mladih Mariborčanov in znamenitim slovenskim podčastnikom, praporščakom Ivanom Borštnerjem. »Povzročitelj« afere JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl) in posledično celotne »slovenske pomladi«, je takrat organiziral tajno varnostno obveščevalno službo TO (Teritorialne Obrambe) širom Slovenije. Ob tem je prišlo do sodelovanja s štajersko skupino mladcev, z imenom Slovenska Garda. Posameznim sodelavcem v obveščevalni službi TO iz te skupine, je Ivan Borštner za medsebojno spoznavno geslo dal ime Hervardi in jim hkrati pojasnil tudi pomen tega imena. Vse do konca desetdnevne vojne za Slovenijo smo se javljali v takratnemu Sekretariatu za ljudsko obrambo (Ministrstvo za Obrambo), v Ljubljani, v sektor 9, pod geslom »hervardi«.

    V prvem preizkusu borbenih moči, ob incidentu v Pekrah, 23.05.1991, smo od vsega začetka sodelovali hervardi! Vsi štirje »civilisti gobarji« (kot nas navadno imenujejo v virih, kateri pišejo o »Pekrskih dogodkih«), ki smo odkrili vojake JA in o tem obvestili Poveljstvo Učnega centra Pekre, smo bili hervardi. Tudi same desetdnevne vojne za Slovenijo, smo se udeležili kot pravi hervardi – vsi prostovoljci! Po osamosvojitveni vojni je naše prizadevanje po pridobitvi pravnega statusa najprej propadlo, zaradi nerazumevanja takratnih oblasti in Sekretariata za notranje zadeve (Ministrstva za notranje zadeve).

    Ponovno smo hervardi »oživeli« in pridobili organizacijsko pravni status društva, leta 2004. Prvega Velikega travna (01.05. ) 2004, ob vstopu Republike Slovenije v EU, smo dejansko ustanovili prvo društvo Hervardi v Mariboru. Preprosto začutili smo, da se nam Slovencem zna ponoviti zgodovinska situacija iz obdobja Ljudevita Panonsko Slovenskega, ko smo po zadušenem uporu, v kasnejšem »svetem rimsko-nemškem cesarstvu« izgubili veliko večino svojega ozemlja. Začutili smo, da potrebujemo narodnoobrambno organizacijo.

    Odločba o vpisu v Register društev je bila izdana 03.08. 2004. Kasneje smo ustanovili in ustanavljamo še druga društva Hervardi po Sloveniji ter krovno organizacijo, Zvezo domoljubnih društev Hervardi, ki je bila ustanovljena 23.11.2006, na dan Generala Maistra.

    Namen, stališča in cilji hervardov
    (na vrh)

    Od nas samih je odvisno, kaj bo z nami oziroma s slovenskim narodom, našo kulturo in tradicijo. V družbi, ki postaja čedalje bolj globalna in multikulturna, prihaja do prepletanja raznih kultur, zaradi česar marsikdo izgubi orientacijo in odpade od svoje, slovenske kulture. Prepričani smo, da je treba sedanjim in prihodnjim generacijam ohraniti vse tisto, kar nas označuje kot enoten slovenski narod. Nismo samo Evropejci, ampak smo najprej Slovenci. Evropejci bodo ostali, četudi bomo Slovenci izginili.

    Predvsem nam gre za ohranjanje naše, slovenske identitete ter njeno promocijo. Naše ime hervardi, ki pomeni »udarno stražo« in izhaja iz Karantanije, pove, da je v primeru vojaške ogroženosti slovenskega naroda, naša dolžnost obramba domovine. Toda domovine in naroda ni potrebno vselej braniti zgolj z orožjem. To pride v poštev samo v vojnih razmerah.

    Obramba je tudi dvigovanje zavesti Slovencev o samozavedanju, poglobljeno poznavanje lastne kulture in zgodovine, s poudarkom na domovinski vzgoji. Naš namen je izobraževati Slovence, jih opozarjati na svoj izvor. Tako bomo dobili nove generacije Slovencev in Slovenk, ki bodo poznale svoje korenine in zgodovino svojih prednikov. Brez njih bi namreč tudi nas ne bilo. Tako izobraženim, mladim Slovencem in Slovenkam bo precej lažje samozavedanje, občutek pripadnosti družbi in odgovornost do nje, lažje pa se bodo tudi upirali neizogibnim vplivom globalizacije.

    Naš cilj je torej postati branik slovenstva, njegova udarna straža. Naš cilj je biti Slovenec, biti hervard in vzgajati v tem duhu naprej! Resnično bomo dosegli svoj cilj šele takrat, ko bodo hervardi obstajali še generacije za našo, sedanjo. Samo to bo pomenilo, da smo dobro delali.

    Kategorično zavračamo zlonamerna namigovanja in očitke, o povezanosti z katerimkoli agresivnim totalitarizmom 20. stoletja, nacizmom, fašizmom, klerikalizmom ali komunizmom (stalinizmom). V društvu se zavzemamo izključno za interese in dobrobit slovenskega naroda in slovenske države!

    Obsojamo vse oblike protislovenskega nasilnega ekstremizma, v prvi vrsti izprijena italijanski fašizem in nemški nacional-socializem 20. stoletja (ter njune modernizirane oblike), ki sta slovenskemu narodu prizadejala toliko gorja! Nacizmu in fašizmu ob bok postavljamo še tri protislovenske ekstremizme - jugoslovanski unitarizem v obeh različicah – velesrbski in velehrvaški, klerikalizem in komunizem v njegovi boljševistično-stalinistični izvedbi!

    Kri naših prednikov se je skozi stoletja premnogo krat prelivala, vendar po pravilu le v obrambo svojega ozemlja in narodnih interesov, v agresivnih vojnah pa le za interese tujih narodov. Kako bi se torej lahko sploh zavzemali za te protislovenske, tuje ideologije?!

    Naša društva skušajo zavzeti drugačno stališče in z drugega zornega kota ovrednotiti dogodke na Slovenskem, med drugo svetovno vojno in po njej. To je pomembno zaradi tega, da bomo v sedanjosti in prihodnosti sposobni preseči razlike in stopiti skupaj takrat, ko bo to potrebno! V prvi vrsti smo Hervardi jasno in glasno, vedno in povsod, za takojšen, neizprosen in maksimalen upor proti vsakemu morebitnemu agresorju in okupatorju!

    Obsojamo pa vsako obliko borbe za oblast v vojnih razmerah! Obsojamo tudi vsako izdajstvo ali najmanjšo pomoč okupatorju! Iz tega razloga, v objektivnem smislu, niti ena, niti druga medvojna stran nista bili za Slovence dobri. Tako domobranci, kot partizani, so bili sinovi slovenskih mater. Oboji so bili s pomočjo eksistenčnih vprašanj zavedeni in pahnjeni v državljansko vojno. V to so nas pahnili tuji ideologi, katerim smo naivno nasedli.

    Slovenci smo imeli veliko nesrečo, da smo takrat imeli takšne voditelje na obeh straneh. Pa tudi strani v bratomorni vojni nista bili samo dve! Znotraj vsake jih je bilo kar nekaj. Voditelji na partizanski strani (manjša skupina komunistično-stalinističnih ideologov revolucije) je zlorabila domovinska in narodno obrambna čustva velike večine partizanov, jih zavedla in z njihovo pomočjo prišla na oblast. Po vojni pa je po njihovi "zaslugi" prišlo do poboja idejnih nasprotnikov, vojakov in civilistov, ki v večini niso bili izdajalci!

    Na drugi strani je večinsko klerikalno usmerjeno vodstvo predvojnih strank, pasivno čakalo na razplet vojne. Zagovarjali so nesprejemljivo tezo, da se nima smisla upirati okupatorju (vendar le v Ljubljanski pokrajini), ker da smo v naprej obsojeni na poraz. Zato je s takšnim stališčem dejansko pomagalo komunističnim prevratnikom. Ti so to spretno izkoristili. Predvojna oblast se je zganila šele takrat, ko se je sama počutila bolj ogrožena s strani revolucionarjev, kot pa okupatorja.

    Takrat je organizirala vojaško silo - domobranstvo, ki pa mu je orožje zagotovila od okupatorja, kar je še drugič nesprejemljivo! Vodstvo protirevolucionarnega tabora je bilo mnenja, da je škoda prelivati slovensko kri proti okupatorju, ni pa bilo škoda prelivati krvi v nesmiselni bratomorni vojni! Samo zato, ker so bili tokrat ogroženi njihovi osebni interesi!

    Za slovenski narod je bilo kaj malo mar vodstvu tako rdečih, kot tudi belih, če uporabimo boljševistično izrazoslovje! Na koncu, ob neizbežnem porazu protikomunistov, zaradi njihove naslonjenosti na okupatorja, je domobransko vodstvo prepustilo svojo vojsko, skupaj s civilisti, tragični usodi. Nazadnje so izdali še svoje borce! Zavedeni domobranci so končali v številnih jamah in breznih, pod streli pijane elite revolucionarnih klavcev!

    Povsem enako je svoje borce izdalo tudi komunistično vodstvo, saj ni uresničilo dveh temeljnih obljub programa OF - Zedinjene Slovenije in slovenske vojske. Tito je svojo obljubo iz leta 1943 kratko malo požrl. Več tisoč slovenskih partizanov pa je obupano jokalo, ko je po ukazu moralo zapustiti osvobojeni Trst, Gorico, Celovec in Gosposvetsko polje - slovenske kraje, za katerih svobodo je padlo precej slovenskih domoljubov. Zapuščali so jih brez boja in ponovno so ti kraji ostali v rokah sovražnikov!

    Zaradi teh dejstev ne moremo obsoditi nobene strani kar počez in povprek. Nedvomno pa moramo obsoditi obe vodstvi! Revolucionarno in protirevolucionarno. Obe politični vodstvi si zaslužita, da jih uvrstimo med izdajalce slovenskega naroda in narodnih interesov. Izenačiti jih je potrebno z dejanskimi izdajalci in okupatorjevimi pomagači!

    Priznanje si po našem mnenju zaslužijo borci na eni in na drugi strani, ki so šli v oborožen boj, v prepričanju, da se borijo za svobodo svojega naroda! Vsi ti, bi se ob drugačni usodi in ob pravem vodstvu, borili skupaj z ramo ob rami za prostost in svobodo, za neodvisnost in slovensko državo!

    Hervardi želimo, da sedanje generacije naposled dojamejo vso tragičnost nesmiselne bratske morije med drugo svetovno vojno, morije, ki je nastala zaradi vplivov tujih, Slovencem sovražnih ideologij. Svojo zgodovino moramo poznati zato, da se nam ne bo ponavljala v takšnem negativnem delu, temveč bomo lahko svojo bodočnost gradili na pozitivnih izkušnjah.

    Rezultati našega dela od ustanovitve, do danes (01.05.2007)
    (na vrh)

    Najprej smo naredili našo spletno stran – naše okno v svet! Spletna stran se venomer dopolnjuje in nadgrajuje, počasi pa postaja že prava podatkovna baza za marsikaj, kar je povezano s Slovenci in Slovenijo. V tem času smo očitno naredili precej več, kot je pričakoval znan slovenski zgodovinar dr. Andrej Hozjan, ki v Zborniku 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije, sam o nas pravi: « Izredna količina materiala na spletnih straneh hervardov je skorajda v nasprotju z »otroškimi« leti društva in tudi fizično mladostjo članov, razvidno s fotografij«.

    Spletna stran je zasnovana tako, da je vsebina razdeljena na posamezne zaokrožene oddelke, ki so vidni na skrajno levem delu, in so združeni v vsebinsko povezane skupine. Med oddelki je karseda največ povezav, ki omogočajo premikanje med navezujočimi se vsebinami, tako da lahko brskate po strani kakor sami želite. Teh povezav je z neprestanim razvojem strani čedalje več. Običajno predstavlja povezavo (link) modro obarvano, podčrtano besedilo, ponekod pa se pojavlja tudi v drugih barvah. Zavedamo se, da so nekateri starejši oddelki morda nepregledni in težavni za branje, a se jim kmalu obeta celovita prenova.

    Uredili smo si društvene prostore, v katerih imamo uradne ure in izobraževanja hervardov..

    Preiskujemo slovensko zgodovino, zgodovinske osebnosti in za Slovence pomembne dogodke, ki so zaznamovali življenje naših prednikov, posledično pa seveda tudi naše.

    Slovenski javnosti smo na ta način predstavili prispevek Slovenijeh, ki preučuje zgodovino dežele, katera se danes napačno imenuje Slavonija. V tej deželi smo odkar pomnimo prebivali Slovenci, ne Karantanski, temveč Panoski Slovenci. Predstavili smo tudi slovenske književnike z ogrske strani meje, Vramca, Habdeliča, Pergošiča, Petretiča, Ratkaja in druge.

    Predstavili smo nemško zgodovinsko delo Helmolts Weltgeschichte, ki govori o starodavni prisotnosti Slovencev v Srednji Evropi.

    Na splet smo prvi v celoti postavili original Prešernove Zdravice, katero imamo Slovenci danes za himno z napačnim naslovom Zdravljica.

    Objavili smo pomemben prispevek z naslovom Zgodovinsko ime Slovenija, ki obravnava, do sedaj poznano uporabo imena Slovenija v zgodovinskih virih. Izredno odmevna sta tudi prispevka Razvoj slovenske državnostne misli ter Slovenska kronologija (do leta 1000).

    V pripravi (v postopku prevajanja) imamo izdajo prvega slovenskega prevoda knjige ruskega zgodovinarja Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. Prav Venelin je prvi vpeljal v literaturo ime Slovenija, ki ga takrat še ni bilo na politični karti sveta. Deset let pred slovenskim pesnikom Janezom Veselom Koseskim, ki je uporabil ta naziv v odi v čast avstrijskega cesarja Ferdinanda I., ko je ta obiskal Ljubljano, je ruski zgodovinar preroško utemeljil to nekoč zgodovinsko, tedaj pa prihodnje politično in zemljepisno ime. ''Če bi bilo v sedanjem letu 1834 nujno poimenovati del dežele in samo IIirsko kraljevino po imenu njihovih prebivalcev, bi jo morali imenovati Slovenija, Slowenen land, la Slovenie'', je pisal Venelin v uvodnem delu knjige.

    V postopku izvajanja (postopnega snemanja v skladu s finančnimi zmožnostmi) je prvi del projekta Večna bo Slovencev čast. Gre za oživljanje slovenskih pesmi 19. stoletja iz obdobja Zedinjene Slovenije, taborov in čitalnic, ki jih predstavljamo v sodobni rock glasbeni izvedbi. Posneli smo svojo društveno hiimno Slava Slovencem, prvo slovensko himno Naprej zastava Slave, pesem Hervardska in Pesem Koroških Slovencev, katere si lahko presnamete iz oddelka Prenesi si.

    Posebno veliko truda je bilo vloženega v analizo ciganske problematike, ki je doživela svoj medijski pomp ob in po dogodkih Listopada 2006. Omenjen oddelek si je v le nekaj dnevih ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev.

    Na mednarodnem prizorišču smo vzpostavili nekatera poznanstva, predvsem z namenom, da si s predstavniki podobnih organizacij iz drugih držav, izmenjamo izkušnje in mnenja. Tovrstna poznanstva in stiki nimajo nadnacionalnih značilnosti povezovanja ali prijateljevanja, temveč temeljijo na enakopravnem sodelovanju pri določenih projektih skupnega interesa. To pomeni, da kot zveza društev nismo odvisni od raznih mednarodnih struktur in ne delimo stališč, ne mnenj z organizacijami, s katerimi utegnemo sodelovati v konkretnih projektih.

    Ukvarjamo se tudi s športom, zlasti v obliki, katera je blizu pomenu našega imena hervardi. Gre za športa Airsoft in Paintball, pri katerih pridejo do izraza taktične igre, polne adrenalinskih napetosti. Prepričani smo, da je ukvarjanje slovenske mladine s športom izrednega pomena, zato tudi sami usmerjamo naše mlade člane v zanimive športne panoge.




    Pregovor dneva
    Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1815 na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik
    1423 Ernest Železni se odpove fevdalnemu gospostvu nad delom posestev Celjskih grofov
    Rojstva:
    1842 Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, biografinja († 1917)
    Smrti:
    1970 Stane Sever, slovenski gledališki, filmski igralec (* 1914)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com